Jedro

Predlagatelj razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, ki mu zagotavlja, da lahko v izvršilnem postopku doseže, da se bodo stiki z otrokom izvajali v obsegu, ki so določeni v sodni poravnavi, s tem pa doseže to, kar uveljavlja s predlagano začasno odredbo. Začasna odredba z istim učinkom zato ni potrebna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe zavrnilo (1. točka izreka) ter po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je oba udeleženca postopka napotilo na psihoterapevtsko obravnavo (2. točka izreka).

2. Zoper 1. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje predlagatelj, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavi ter ugodi njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe, oziroma podredno, da izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Pojasnjuje, da je bil osnovni cilj in namen njegovega predloga za izdajo začasne odredbe glede izvrševanja stikov, zasledovanje koristi otroka in spoštovanje sodne poravnave, ki je bila med staršema mladoletne A. sklenjena 5. 6. 2020. Z izdajo začasne odredbe bi nasprotno udeleženko vzpodbudili k spoštovanju pravnomočne in izvršljive sodne poravnave, s katero sta se oba starša strinjala in se zavezala, da jo bosta spoštovala. Predlagatelj v svojem predlogu res ni izpostavil, da bi bila mladoletna A. pri izvrševanju stikov z nasprotno udeleženko kakorkoli ogrožena, je pa v svojem predlogu obširno pojasnil, da je ogroženost prisotna v drugačni obliki, in sicer v obliki psihičnih pritiskov, ki jih mladoletna A. doživlja neposredno po izvedenih stikih pri predlagatelju, ko nasprotna udeleženka prične mladoletno A. zasliševati o podrobnostih glede preživljanja časa pri očetu in njenima starejšima sestrama. Iz obrazložitve sklepa ni zaznati, da bi sodišče sploh presojalo ogroženost otroka pri nasprotni udeleženki.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju.

6. Vsebina predlagane začasne odredbe je z manjšimi modifikacijami glede izvrševanja stikov predlagatelja z otrokom enaka vsebini med pravdnima strankama sklenjene sodne poravnave. Glede na trditveno podlago predlagatelja je jedro spora v stikih predlagatelja z otrokom, ki naj bi jih nasprotna udeleženka neutemeljeno omejevala, čeprav so bili s sodno poravnavo z dne 5. 6. 2020 jasno določeni. Predlagatelj tako razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodno poravnavo, ki mu zagotavlja, da lahko v izvršilnem postopku doseže, da se bodo stiki z otrokom izvajali v obsegu, ki so določeni v sodni poravnavi, s tem pa doseže to, kar uveljavlja s predlagano začasno odredbo. Začasna odredba z istim učinkom, kot ga lahko predlagatelj v izvršbi doseže z veljavnim izvršilnim naslovom, zato ni potrebna2. 7. Ni res, da sodišče prve stopnje ogroženosti otroka ni presojalo. Sodišče prve stopnje je ogroženost otroka presojalo s pomočjo strokovnega mnenja Centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da je mladoletna A. zaradi visoko konfliktnega odnosa med staršema ogrožena, zaradi česar je sodišče po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je oba udeleženca postopka napotilo v psihoterapevtsko obravnavo, kar pa ni predmet te pritožbe.

8. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 Sodna odločba glede pravice do osebnih stikov z otrokom se praviloma izvrši po določbah prvega, drugega, tretjega in petega odstavka 226. člena ZIZ (prvi odstavek 238. f člena ZIZ). Gre za izvršbo z uporabo posredne sile, to je z izrekanjem denarne kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisililo, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova.