Jedro

Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati.

Izrek

Pritožba priče AG se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje po prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) odločilo, da mora priča AG ne glede na izid tega postopka v roku 15 dni plačati stroške prisilne privedbe v višini 160,43 EUR.

2. Zoper sklep se je imenovani pritožil. V pritožbeni obrazložitvi pravi, da na glavno obravnavo ni želel pristopiti, ker je bilo zanj vse skupaj nepomembno, zaradi slabih premoženjskih razmer pa predlaga, da se ga plačilo zgornjega stroška oprosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati. Če ne, in če za to nima opravičila, je lahko denarno kaznovana, sme pa biti odrejena tudi prisilna privedba na novo glavno obravnavo (tretji odstavek 309. člena ZKP). V primeru, ko prisilna privedba ni bila preklicana je plačilo tega stroška s strani tistega, ki ga je povzročil (prvi odstavek 94. člena ZKP) obvezno in ga niti, sicer zgolj zatrjevane slabe pritožnikove premoženjske razmere ne morejo preprečiti.

5. Glede na to se je napadena odločitev sodišča prve stopnje izkazala za pravilno, povzeta pritožbena prizadevanja pa za neuspešna in je bilo treba o pritožbi priče AG odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).