Jedro

Sodišče prve stopnje mora predlog tožnika za odlog oziroma oprostitev plačila sodnih taks zavreči (ne pa zavrniti), če tožnik ne dopolni predloga v skladu z zahtevo tega sodišča (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Čeprav v obravnavani zadevi sodišče tega ni storilo, in je tožnikovo tožbo zavrnilo, ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje njegovega predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za odlog oziroma oprostitev plačila sodne takse za tožbo. V utemeljitvi svoje odločitve je sodišče prve stopnje navedlo, da je vlogo tožnika za podaljšanje roka za plačilo sodne takse smiselno obravnavalo kot predlog za odlog plačila sodne takse skladno z 11. in 12. členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1 (Ur.l.RS, št. 37/08). Ker tožnik po pozivu sodišča naj vlogo dopolni tako, da priloži obrazec pisne izjave o premoženjskem stanju v smislu drugega in tretjega odstavka 12. člena ZST-1, vloge ni dopolnil v postavljenem roku, je sodišče odločalo na podlagi podatkov v spisu in njegov predlog za odlog oziroma oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.

2. Tožnik izpodbija sklep sodišča prve stopnje zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks oziroma mu določiti dodatni rok za predložitev listin.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče po vpogledu v sodni spis ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožnikovo prošnjo za podaljšanje roka za plačilo sodne takse za tožbo - podrejeno prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, ki jo je vložil po odvetnici, pravilno obravnavalo kot predlog za odlog plačila sodne takse, kateremu pa tožnik ni predložil pisne izjave o premoženjskem stanju v smislu drugega odstavka 12. člena ZST-1. 6. Glede na takšno stanje zadeve je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je pritožnik podal nepopoln predlog za odlog oziroma oprostitev plačila sodnih taks, zaradi česar ga je pozvalo, naj predlog dopolni in ga hkrati opozorilo na posledice, če tega ne bo storil. Ker pa pritožnik predloga ni dopolnil v skladu z zahtevo sodišča prve stopnje, bi ga moralo sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavreči. 7. Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika, namesto da bi ga zavrglo, pa ta kršitev ni takšna, da bi terjala spremembo izpodbijanega sklepa in zavrženje njegovega predloga. Vrhovno sodišče se zato ne opredeljuje do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebinsko obravnavo predloga, kajti glede na to, da bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavreči, te navedbe za presojo obravnavane zadeve niso bistvene (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se ZPP primerno uporablja tudi za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporabilo določbo 76. člena ZUS-1 in zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog oziroma oprostitev plačila sodnih taks.