Jedro

V upravnem sporu ni mogoče uspeti zgolj s ponavljanjem v upravnem postopku že preverjene pritožbene navedbe glede dneva vročitve odločbe brez navedbe kakšne konkretne okoliščine, ki bi kazala na to, da vročitev ni bila pravilno opravljena (40. člen ZUS).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice proti odločbi Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave ... št... z dne 14.04.1994, s katero je bila kot prepozna zavržena njena pritožba proti odločbi o odmeri davka od dobička iz kapitala. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je bila pritožnici odločba o odmeri davka od dobička iz kapitala št... z dne 06.07.1994 (prav z dne 06.07.1993) vročena dne 16.03.1994, pritožbo pa je vložila dne 07.04.1994. Ker je zamudila 15-dnevni pritožbeni rok, je prvostopni organ njeno pritožbo v skladu z 234. členom ZUP zavrgel kot prepozno vloženo. V pritožbenem postopku je bilo pri O. v K. preverjeno, kdaj je bila odločba, ki jo je prevzel njegov pooblaščenec, vročena pritožnici. Iz posredovane fotokopije pregleda vročitve priporočenih pošiljk je razvidno, da je pritožnica prejela navedeno pošiljko 16.03.1994 in prejem tudi lastnoročno podpisala. Na tej podlagi zavrača pritožbeni ugovor, da je bila odločba prve stopnje vročena tožnici 23.3.1994. V tožbi tožnica ponavlja pritožbeno navedbo, da je dne 23.03.1994 prejela odločbo z dne 06.07.1993, da je po poblaščencu vložila telegramsko pritožbo dne 07.04.1994 in jo dopolnila dne 09.04.1994. Vse je bilo opravljeno pravočasno in ne držijo navedbe tožene stranke, da je bila tožnici odločba vročena dne 16.03.1994. Zato vlaga tožnica tožbo s predlogom, da se uradno preveri dan vročitve in izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga sodišču, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi proučitve izpodbijane odločbe in podatkov poslanih upravnih spisov ter tožbenih ugovorov v smislu 40. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS) sodišče meni, da je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi o zavrženju njene pritožbe kot prepozne proti navedeni odločbi o odmeri davka od dobička iz kapitala z dne 06.07.1993. Iz podatkov poslanih upravnih spisov izhaja, da je v zvezi s pritožbo že organ prve stopnje v pritožbenem postopku pri O. v K. preveril, kdaj je bila odločba o odmeri davka od dobička iz kapitala, ki jo je prevzel njegov pooblaščenec, vročena tožnici ter da je iz pregleda vročitve priporočenih pošiljk razvidno, da je tožnica prejela navedeno pošiljko dne 16.03.1994 in prejem tudi lastnoročno podpisala. Ker v tožbi tožnica samo ponavlja pritožbeno navedbo in niti ne navaja kakšne okoliščine, ki bi kazale na to, da vročitev ni bila pravilno opravljena 16.3.1994, ampak šele 23.3.1994, s takim ugovorom ne more uspeti v tem upravnem sporu. Kot pravilno navaja že tožena stranka, se po določbi 1. odstavka 230. člena ZUP pritožba vloži v roku petnajstih dni, zato je pravilna tudi njena ugotovitev, da je proti odločbi, vročeni dne 16.03.1994, pritožba z dne 07.04.1994 prepozno vložena.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena ZUS. Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list Republike Slovenije, št. 1/91-I in 45/I/94).