- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM sklep I Kp 747/2006
ECLI:SI:VSMB:2006:I.KP.747.2006 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Podlaga za naložitev plačila stroškov kazenskega postopka po prvem odstavku 94. člena ZKP ni ugotovljena krivda in z njo povezana obsodilna sodba, temveč krivda za stroške, ki sicer ne bi nastali.
Izrek
Pritožba obd. se zavrne kot neutemeljena.
Obrazložitev
Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 22.9.2006 ustavilo kazenski postopek zoper obd. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter za del stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da le-ti obremenjujejo proračun (prvi odstavek 96. člena ZKP), medtem ko je plačilo stroškov v zvezi z vročanjem, sklicujoč se na prvi odstavek 94. člena ZKP naložilo obdolženemu. Povzeto je bilo storjeno s sklepom.
Zoper sklep se je pritožil obdolženi. Ker pri dogodku, za katerega je bil obdolžen, ni bil niti udeležen, meni, da mu stroškov, ki so nastali v zvezi z vročanjem, ni treba plačati. Pritožbenemu sodišču zato smiselno predlaga, da napadeni sklep z razveljavitvijo odpravi.
Pritožba ni utemeljena.
Po prvem odstavku 94. člena ZKP obdolženec in ostali v predpisu našteti procesni udeleženci plačajo ne glede na izid kazenskega postopka stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi kot tudi ustrezen del povprečnine. Podlaga za naložitev plačila stroškov obdolženemu v tem primeru ni ugotovljena krivda za storjeno kaznivo dejanje in z njo povezana obsodilna sodba (prvi odstavek 95. člena ZKP), temveč krivda za stroške, ki sicer ne bi nastali. Posredi sta torej dve kvalitativno različni podlagi, ki ju v nobenem primeru ni mogoče enačiti. To konkretno pomeni, da bi pritožnik stroške v zvezi z vročanjem, ki jih je nedvomno sam povzročil, moral plačati tudi tedaj, ko bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da v dogodku, v katerem je bilo domnevno storjeno kaznivo dejanje, resnično ni bil niti udeležen. Pritožnikovo nasprotno mnenje se po tem takem izkaže za zmotno in ga s smiselno podanim predlogom po razveljavitvi in odpravi napadenega sklepa ni bilo mogoče sprejeti oziroma je bilo treba o njegovi pritožbi odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).