Jedro

Dolžnik mora predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki "za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjatve in pravnem temelju njenega nastanka". Takšen pritožničin seznam ni bil, saj v njem terjatve niso bile opredeljene dovolj določno (opredeljene so bile samo kot "finančne" ali z oznako "redno poslovanje").

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžničin predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo.

2. Dolžnica se zoper ta sklep pritožuje, vendar neutemeljeno.

3. Člen 221. d Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ureja odločanje o začetku postopka poenostav­ljene prisilne poravnave in predpisuje vsebino posodobljenega seznama terjatev. V četrtem odstavku med drugim določa, da mora dolžnik predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, ki _„za vsako terjatev vključuje identifikacijske podatke o upniku, višini njegove terjat­ve in pravnem temelju njenega nastanka“_. Takšen pritožničin seznam ni bil, saj v njem terjatve niso bile opredeljene dovolj določno (opredeljene so bile samo kot „finančne“ ali z oznako „redno poslovanje“), pomanjkljivost pa ni bila odpravljena niti po pozivu prvostopenjskega sodišča s sklepom na podlagi tretjega odstavka 221. f člena ZFPPIPP, na katerega napotuje sedmi odstavek 221. d člena ZFPPIPP. V taki situaciji (po 2. točki šestega odstavka prvega od pravkar navedenih členov v zvezi s sedmim odstavkom drugega od teh členov) sodišče predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrne. Tako je pravilno ravnalo tudi sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.

4. Citirane zahteve iz četrtega odstavka 221. d člena ZFPPIPP ne izpolni, kdor tako kot pritožnica navede samo saldo terjatev in ga tako kot ona samo splošno opredeli. Treba je pojasniti, kateri konkretni znesek (še odprtega) dolga spada h konkretno kateremu naročilu, kreditu itn., tj. h kateri pogodbi – to je tipično pravni temelj v citiranem smislu. Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožnico, da je v njenem primeru navedeno zahtevo nemogoče izpolniti, ker naj bi bilo v sodelovanju z njenimi partnerji vsako leto izdanih veliko računov, ki da se delno plačujejo z nakazili, delno kompenzirajo in delno pobotavajo, da pa med njimi ni usklajeno, kateri računi so odprti in kateri zaprti. V gospodarskem prometu veliko število poslov med istimi osebami ni nič posebnega, in da bi se dalo dolgove terjati (v neplačanem delu), plačevati (v takšnih delih), spreminjati (mdr. s poravnavami različnih vrst) ali o njih razsojati, morajo biti jasno opredeljene. Prav tako ne more biti uspešen pritožbeni argument, da naj bi bilo sodišče prve stopnje v drugih primerih bistveno enake sezname terjatev štelo za brezhibne. Če je bila v drugih zadevah morda storjena napaka, to ni razlog, da bi bila tudi v tej. Da naj bi bila večina upnikov poravnavo že izglasovala, ni pravno odločilno (mdr. je smisel obravnavane zahteve v možnosti kontrole tistih upnikov, ki so bili proti, o čemer več v sklepu tega sodišča Cst 331/2017 z dne 7. 6. 2017).

5. Ker je pritožbeno sodišče spoznalo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni in da v prvostopenjskem sklepu ni napak, na katere mora paziti neoziraje se na pritožbene razloge, je ta sklep potrdilo in pritožbo zavrnilo (drugi odstavek 350. člena in 353. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, smiselno uporab­ljeni na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP).