Jedro

Ker se toženec v pritožbenem postopku na obstoj opisane relativne procesne kršitve ni skliceval, je tudi v reviziji ne more uveljavljati.

V reviziji navedene trditve o zmotni uporabi materialnega prava so v tolikšni meri nekonkretizirane in nerazumljive, da jih ni mogoče preizkusiti. Vsak poskus (trud) v smeri razumevanja njihove dejanske vsebine bi namreč reviziji v tem delu lahko dal vsebino, ki je nima. Zmotne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče nenazadnje tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti ni našlo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je tožnici iz naslova plačila pogodbene kazni za zamudo prisodilo 4.808,29 EUR (prej 1,152.258,90 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni. Navaja, da sta nižji sodišči uporabili določila gradbene pogodbe in Posebnih gradbenih uzanc [Uradni list SFRJ, št. 18/1997 (Uzance)], čeprav je toženec zatrjeval, da ne gre za vprašanji izvršitve gradbene pogodbe in krivdne odgovornosti za prekoračitev gradbenega roka prodajalca. Sodišči bi morali ugovore presojati po pravilih civilnega prava o krivdi in vzročni zvezi. Morali bi oceniti, ali bi še tako skrben pogodbenik lahko predvideval takšno število zunanjih dogodkov, kot so se pripetili pri konkretni gradnji. Presojanje zadeve samo z vidika gradbene pogodbe in stroke ni bilo pravilno in skladno z ugovornimi trditvami. Sodišče je zaradi stališča, da gre za obveznosti gradbenika, zavrnilo vse ostale toženčeve dokazne predloge. Toženec je z njimi želel dokazati, da je zdrs zemlje sprožil verigo vzrokov in posledic pri izvajanju gradnje in zato predmet pogodbe ni bil dokončan v roku, kar je bilo vse brez njegove krivde, saj je ravnal s potrebno skrbnostjo.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki [375. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)], ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijski očitek v zvezi z zavrnitvijo toženčevih dokaznih predlogov pomeni očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP). Po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP je mogoče takšne procesne kršitve v reviziji uveljavljati samo, če so bile storjene v postopku pred pritožbenim sodiščem. Če pa se je kršitev relativnega značaja pripetila že v postopku na prvi stopnji, se lahko po razlagi revizijskega sodišča uveljavlja z revizijo le, če jo je stranka zaman uveljavljala s pritožbo. Ker se toženec v pritožbenem postopku na obstoj opisane relativne procesne kršitve ni skliceval, je tudi v reviziji ne more uveljavljati.

7. V reviziji navedene trditve o zmotni uporabi materialnega prava so po presoji revizijskega sodišča v tolikšni meri nekonkretizirane in nerazumljive, da jih ni mogoče preizkusiti. Vsak poskus (trud) v smeri razumevanja njihove dejanske vsebine bi namreč reviziji v tem delu lahko dal vsebino, ki je nima. Zmotne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče nenazadnje tudi pri preizkusu po uradni dolžnosti (371. člen ZPP) ni našlo. Nižji sodišči sta, upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, ki je navedeno v sodbah obeh sodišč in ga revizijsko sodišče na tem mestu ne bo ponavljalo, tožnici (kupcu) zaradi zamude pri izročitvi stanovanja s strani toženca (izvajalca gradbenih del in prodajalca) prisodili dogovorjeno pogodbeno kazen za vsak dan zamude, ki je posledica toženčeve krivde. Toženčevo krivdo sta presojali po standardu skrbnosti dobrega strokovnjaka, saj je toženec gradbeno podjetje, ki bi običajne vremenske razmere glede na čas in kraj gradnje moral in mogel predvideti ter se jim izogniti. Toženec je v pravdi sicer zatrjeval neobičajne in nepredvidljive vremenske razmere (padavine in temperature), ki so po pogodbi in Uzancah razlog za izključitev odgovornosti, vendar jih ni izkazal. 8. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo toženca na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.