Jedro

Poziv upnikom za vpis in plačilo delnic z vsebino iz 193. člena ZFPPIPP ni „en papir“, kot to navaja pritožnik, ampak gre za procesno dejanje, ki ga mora sodišče v roku treh dni od predložitve objaviti (2. točka 194. člena ZFPPIPP). Od objave poziva teče rok za vpis novih delnic oziroma poslovnih deležev (drugi odstavek 193. člena ZFPPIPP). Brez navedenega poziva ukrep spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ne more biti izveden.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad dolžnikom ter imenovalo upravitelja (proc. dej. 78).

2. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja upnikom dal alternativno ponudbo v skladu s 144. členom ZFPPIPP, da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek na podlagi povečanja osnovnega kapitala dolžnika. Postopek prisilne poravnave je bil začet 16. 2. 2016. Skupščina dolžnika bi morala v štirih mesecih po začetku postopka sprejeti sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Dolžnik je v treh delovnih dneh po poteku navedenega roka sodišče obvestil o sprejetju navedenega sklepa, vendar obvestilu ni priložil vseh zahtevanih listin iz tretjega odstavka 192. člena ZFPPIPP. Dolžnik je v roku predložil le odpravek notarskega zapisnika, ne pa tudi poziva upnikom za vpis in plačilo delnic, oziroma nominalnih zneskov osnovnega vložka, kot je to določeno v 2. točki tretjega odstavka 192. člena ZFPPIPP v zvezi s 187. členom ZFPPIPP in 193. členom ZFPPIPP. Zato je sodišče prve stopnje ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajni postopek nad dolžnikom.

3. Proti navedenemu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil (proc. dej. 88) in uveljavljal pritožbene razloge kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ter kršitve določb Ustave RS. Višjemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču, ki naj začne postopek pred Ustavnim sodiščem.

4. Dolžnik v pritožbi ni prerekal ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik sodišču ni predložil vseh zahtevanih listin, ki so navedene v tretjem odstavku 192. člena ZFPPIPP, pravilna. Dolžnik sodišču prve stopnje namreč po pomoti ni dostavil poziva upnikom za vpis in plačilo delnic oziroma v obravnavanem primeru poslovnih deležev z vsebino iz 193. člena ZFPPIPP.

5. Dolžnik meni, da je določba druge alineje 1. točke četrtega odstavka 192. člena ZFPPIPP prestroga in ni v skladu z 2. in 22. členom Ustave RS. Navaja, da poseg v človekove pravice lahko temelji le na legitimnem, stvarno upravičenem cilju, ki ga je treba vedno oceniti v skladu z načeli pravne države in načeli, ki prepovedujejo prekomerne posege države tudi v primerih, ko se z njim zasleduje legitimen cilj na podlagi testa sorazmernosti. Ta obsega presojo ali je poseg sploh nujen, da cilja brez posega ni mogoč doseči, ali je poseg primeren za dosego zasledovanega cilja in ali je teža posledic v človekovo pravico proporcionalna vrednosti zasledovanega cilja.

6. Določba ZFPPIPP, da se postopek prisilne poravnave ustavi in začne stečajni postopek zato, ker dolžnik ni priložil enega papirja – poziva upnikom za vpis delnic oziroma poslovnega deleža, je prestroga in ni v skladu z načelom sorazmernosti ter pomeni prekomeren poseg v človekove pravice. Začetek stečajnega postopka pomeni hudo posledico za družbo in družbenike ter zaposlene delavce. Z začetkom stečajnega postopka se začne pokop družbe. ZFPPIPP bi po mnenju dolžnika zato moral določiti dolžniku kratek rok, na primer tri dni, da po pozivu sodišča predloži manjkajoče listine. Enačiti posledico nepredložitve sklepa skupščine v obliki notarskega zapisa o spremembi osnovnega kapitala s pozivom upnikom, je prestrogo in ni v skladu s splošnim načelom sorazmernosti. Če dolžnik pomotoma pozabi predložiti poziv upnikom je poseg v njegove pravice prekomeren. Zato ZFPPIPP ne bi smel določiti, da se v tem primeru začne stečajni postopek. Cilj, ki ga zasleduje zakon bi zlahka dosegli z določitvijo dodatnega kratkega roka dolžniku. Zato je v primeru spornega določila kršeno tudi načelo proporcionalnosti oziroma načelo sorazmernosti v ožjem pomenu. Sodišče prve stopnje bi zato moralo začeti pred Ustavnim sodiščem postopek za oceno ustavnosti 2. alineje 1. točke četrtega odstavka 192. člena ZFPPIPP v zvezi z 2. točko tretjega odstavka istega člena.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Sprememba osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja je ena od metod finančnega prestrukturiranja dolžnika, ki mora biti izvedena, da bi bilo finančno prestrukturiranje uspešno. Če do izvedbe finančnega prestrukturiranja ne pride, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek (četrti odstavek 192. člena ZFPPIPP).

9. Pogoji za izvedbo metode finančnega prestrukturiranja s spremembo osnovnega kapitala so, da skupščina v zakonsko določenem roku sprejme sklep o spremembi osnovnega kapitala in da dolžnik upnike pozove naj vpišejo in vplačajo delnice oziroma poslovne deleže. Poziv upnikom za vpis in plačilo delnic oziroma poslovnih deležev s predpisano vsebino sodišče objavi na spletnih straneh (193. in 194. člen ZFPPIPP). Od objave poziva za vpis in plačilo delnic teče rok enega meseca za vpis in plačilo delnic.

10. Poziv upnikom za vpis in plačilo delnic z vsebino iz 193. člena ZFPPIPP ni „en papir“, kot to navaja pritožnik, ampak gre za procesno dejanje, ki ga mora sodišče v roku treh dni od predložitve objaviti (2. točka 194. člena ZFPPIPP). Od objave poziva teče rok za vpis novih delnic oziroma poslovnih deležev (drugi odstavek 193. člena ZFPPIPP). Brez navedenega poziva ukrep spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ne more biti izveden.

11. ZFPPIPP za opravo procesnih dejanj v več primerih določa prekluzivne roke, ki so glede na načelo hitrosti postopka in načelo največjega poplačila upnikov v primeru insolventnosti dolžnika, kratki. Kdor je zamudil rok za vložitev predloga ali izjave in ugovora, jih po poteku roka ne more več dati ali vložiti (tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP). Poziv upnikom za vpis in plačilo delnic z vsebino iz 193. člena ZFPPIPP je sestavni del ukrepa oziroma alternativne ponudbe iz prvega odstavka 144. člena ZFPPIPP, ki je vključena v načrt finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Dolžnik ima za sprejem sklepa o spremembi osnovnega kapitala na razpolago štiri mesece od začetka postopka prisilne poravnave. Poziv upnikom za vpis in plačilo novih delnic mora vključevati: (1) vsebino sklepa skupščine insolventnega dolžnika o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, (2) vsebino izjave upnika o vpisu in plačilu novih delnic s prenosom terjatve na insolventnega dolžnika, (3) rok za vpis in plačilo delnic in (4) opozorilo upnikom, da morajo do poteka roka izjavo za vpis in vplačilo delnic predložiti sodišču v dveh izvodih (prvi odstavek 193. člena ZFPPIPP).

12. Od insolventnega dolžnika se v postopku insolventnosti pričakuje, da ravna s potrebno skrbnostjo, še posebej glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki naj bi mu omogočili nadaljnje poslovanje. K skrbnemu ravnanju spada tudi pravočasno opravljanje procesnih dejanj, ki jih določa zakon v predpisanih rokih. V primeru jasno določenih rokov za opravo posameznih procesnih dejanj ni nobenega razloga, da bi se dolžniku določali dodatni roki za odpravo morebitnih pomot dolžnika oziroma nepopolnih vlog. Roki za opravo procesnih dejanj strank so po ZFPPIPP prekluzivni (tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP). Upoštevaje sistemsko razlago zakona in temeljna načela insolvenčnega prava ni prav nobene podlage za dodatno pozivanje dolžnika, naj opravi zamujeno procesno dejanje po poteku prekluzivnega roka. Po oceni pritožbenega sodišča glede na vse navedeno sporna določba ZFPPIPP v položaj dolžnika ne posega prekomerno, zato ni v nasprotju z 2. in tudi ne 22. členom Ustave.

13. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.