Jedro

Da bi bila presoja hudih posledic možna, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki po odvetniku dne 3. 3. 2008 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujejo na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglašajo stroške revizijskega postopka.

K 1. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožniki izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo njihovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 1. 2. 2006, s katero je bila zavrnjena njihova pritožba zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Celje z dne 28. 9. 2005. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil, da morajo tožniki kot inšpekcijski zavezanci ustaviti gradnjo prizidka tlorisne velikosti 5,70m X 5,60m na zemljišču parc. št. ... k.o. ..., objekt odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, ker za gradnjo objekta niso pridobili gradbenega dovoljenja.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno sodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, pa mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

6. V obravnavani zadevi revidentje obstoj zelo hudih posledic utemeljujejo s tem, da je v prizidku najmanj 50 m2 stanovanjske površine in bi škoda zaradi rušitve, po njihovi oceni, znašala najmanj 30.000,00 EUR, kar predstavlja hude posledice v materialnem smislu. Navajajo še, da bi rušitev prizidka lahko povzročila škodo na samem stanovanjskem objektu in da si revidentka A.A., ki ima dva mladoletna otroka, zaradi rušitve prizidka, še dolgo ne bo mogla rešiti stanovanjskega problema.

7. Na podlagi teh navedb, ki jih revidentje niso izkazali, pa po presoji Vrhovnega sodišča presoja zatrjevanih hudih posledic ni možna. Revidentje bi namreč morali izkazati višino zatrjevane škode in s konkretnimi navedbami pojasniti, zakaj zatrjevana škoda za njih pomeni zelo hude posledice v materialnem smislu, ter vse to tudi izkazati. Tudi navedba o nerešenem stanovanjskem problemu je po presoji Vrhovnega sodišča premalo konkretizirana in neizkazana. Da bi jo Vrhovno sodišče lahko presodilo, bi morali revidentje pojasniti in izkazati sedanje stanovanjske razmere kot tudi ostale subjektivne ter objektivne okoliščine. Ker gre v obravnavani zadevi za nezakonito gradnjo in je reševanje stanovanjskega problema na tak način pravno nedopustno, bi morali revidentje tudi konkretno pojasniti tiste subjektivne in objektivne okoliščine, ki bi izkazovale nujnost take gradnje pred pridobitvijo dovoljenja in s tem konkretizirati zatrjevane zelo hude posledice, ki bi zanj nastale z rušenjem na črno zgrajenega dela objekta.

8. Ker revidentje niso izpolnili trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki izreka:

9. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.