Jedro

V skladu z določbo tretjega odstavka 15. a člena ZRTVS so plačila prispevka oproščene tam navedene skupine zavezancev, med drugim invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. točki izreka na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbe tožene stranke, vse z dne 26. 5. 2005, s katerimi je ta zavrnila tožnikove pritožbe zoper odločbe Javnega zavoda RTV Slovenija, Službe za obračun RTV prispevka z dne 22. 11. 2001, z dne 21. 9. 2002, z dne 17. 5. 2003, z dne 15. 11. 2003 in z dne 18. 5. 2004. Z navedenimi odločbami je organ prve stopnje tožniku naložil obveznost plačila prispevka za programe RTV Slovenija za obdobje od aprila 2001 do vključno aprila 2004. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija - ZRTVS (Ur. l., št. 18/94, 29/94, 73/94 – odločba Ustavnega sodišča, 88/99, 90/99, 113/00 – odločba Ustavnega sodišča, 79/01). V 2. točki izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje tožnika oprostilo plačila sodnih taks.

2. Sodišče v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke ter se sklicuje na 15. a člen ZRTVS. Dodaja, da iz izreka odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 26. 7. 2000 izhaja, da A.A. nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo.

3. Tožnik vlaga laično revizijo (prej pritožbo) in smiselno predlaga, da ga Vrhovno sodišče oprosti plačila prispevkov za programe RTV Slovenija. Meni, da bi morala imeti A.A. priznan dodatek za tujo nego in pomoč, saj to izhaja iz izvedeniškega mnenja.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. V drugem odstavku 107. člena pa je določil, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoj za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. Te zadeve označi Vrhovno sodišče kot pritožbe po 107. členu ZUS-1 in jih rešuje pred vsemi drugimi zadevami. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo je v tem primeru prvostopna sodba postala pravnomočna s 1. 1. 2007, vložena pritožba pa se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). V 85. členu ZUS-1 je določeno, da se revizija lahko vloži zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 oziroma zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek); da pa revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek). V 86. členu ZUS-1 je določeno, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V tem okviru je potekal tudi preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V skladu z določbo tretjega odstavka 15. a člena ZRTVS so plačila prispevka oproščene tam navedene skupine zavezancev, med drugim invalidi z manj kot 100% telesno okvaro, če jim je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč. Po določbi četrtega odstavka istega člena lahko zavezanci uveljavljajo oprostitev plačila prispevka le na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Z novelo ZRTVS-C, ki je začela veljati 25. 10. 2001, je bil četrti odstavek 15. a člena ZRTVS noveliran. Po noveliranem četrtem odstavku 15. a člena ZRTVS lahko zavezanci uveljavljajo oprostitev tudi na podlagi odločbe ali sklepa drugega pristojnega organa, ki odloča o stopnji in vrsti invalidnosti na podlagi zakona ali podzakonskega akta. Ker iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z odločbo z dne 26. 7. 2000, ugotovil, da A.A. (mati tožnika, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu) nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da se druga odločba ali sklep, s katero bi bilo mogoče uveljavljati oprostitev plačila prispevka, v spisu ne nahaja.

9. Glede na to, da tožnik za obdobje, ki je predmet presoje (od aprila 2001 do vključno aprila 2004), in za katero mu je naloženo plačilo RTV prispevka, z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oziroma z odločbo ali sklepom drugega pristojnega organa, ki odloča o stopnji in vrsti invalidnosti na podlagi zakona ali podzakonskega akta (za obdobje od novembra 2001 do vključno aprila 2004) ni izkazal, da je A.A. invalid z manj kot 100% telesno okvaro, ki ji je priznana tudi pravica do dodatka za postrežbo in tujo pomoč, po presoji Vrhovnega sodišča ugovor napačne uporabe materialnega prava za ta primer ni podan.

10. V upravnem sporu se pravilnost in zakonitost upravnega akta presojata glede na dejansko in pravno stanje ob odločitvi o pravici, kar je praviloma v upravnem postopku ob odločanju prvostopnega upravnega organa. Že zato odločba Centra za socialno delo L. z dne 30. 8. 2006, s katero je bila A.A. dodeljena denarna socialna pomoč, povečana za dodatek za pomoč in postrežbo v obdobju od 1. 9. 2006 do 31. 8. 2007, ki se tudi sicer nanaša na drugo obdobje kot obveznost plačila RTV prispevka, na pravilnost odločitve upravnih organov oziroma sodišča prve stopnje ne vpliva. Tako je omenjena odločba, ki jo je tožnik priložil reviziji (prej pritožbi), za odločitev v tej stvari pravno nepomembna novota. Sicer pa smejo stranke v skladu z 87. členom ZUS-1 v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze samo tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zaradi katerih se lahko vloži revizija. Takšnih ugovorov pa revident nima.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.