Jedro

Tožnik vtožuje razlike v plači iz naslova plačila dodatka za stalnost, kar je denarna terjatev iz delovnega razmerja, zato je za njeno zastaranje potrebno upoštevati 206. člen ZDR, po katerem je zastaralni rok za terjatve iz delovnega razmerja 5 let. Upoštevati pa je treba tudi 347. člen OZ, po katerem obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve. ZDR je sicer res specialni predpis v razmerju do OZ, zato za vse terjatve iz delovnega razmerja velja petletni zastaralni rok, vendar pa je glede zastaranja zamudnih obresti potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 347. člena OZ, saj ZDR o zastaranju obresti ne določa ničesar. V skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ terjatve občasnih terjatev, ki dospejo letno in v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve) zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, med katere sodi tudi terjatev obresti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. in II. izreka spremeni tako, da se glasi: „I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati bruto razlike v plači iz naslova dodatka za stalnost ter tožeči stranki po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezne neto zneske razlike, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od: - september 2004 v višini 21,56 EUR (z izplačilom ustrezne neto razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2006 dalje), - oktober 2004 v višini 20,54 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2006 dalje), - november 2004 v višini 21,57 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2006 dalje), - december 2004 v višini 21,47 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - januar 2005 v višini 21,59 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - februar 2005 v višini 21,46 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - marec 2005 v višini 21,48 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - april 2005 v višini 20,55 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - maj 2005 v višini 19,61 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - junij 2005 v višini 15,37 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - julij 2005 v višini 20,90 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - avgust 2005 v višini 21,87 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - september 2005 v višini 20,93 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - oktober 2005 v višini 21,93 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - november 2005 v višini 21,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - december 2005 v višini 21,96 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - januar 2006 v višini 21,34 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp 16. 9. 2006 dalje), - februar 2006 v višini 20,74 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - marec 2006 v višini 21,93 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - april 2006 v višini 21,84 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - maj 2006 v višini 21,95 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - junij 2006 v višini 16,29 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - julij 2006 v višini 22,28 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - avgust 2006 v višini 22,28 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 16. 9. 2006 dalje), - september 2006 v višini 22,14 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 10. 2006 dalje), - oktober 2006 v višini 21,77 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 4. 11. 2006 dalje), - november 2006 v višini 20,01 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 12. 2006 dalje), - december 2006 v višini 3,81 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 1. 2007 dalje), - januar 2007 v višini 80,96 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 2. 2007 dalje), - februar 2007 v višini 38,05 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 3. 2007 dalje), - marec 2007 v višini 22,36 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 4. 2007 dalje), - april 2007 v višini 22,33 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 5. 5. 2007 dalje), - maj 2007 v višini 22,33 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 6. 2007 dalje), - junij 2007 v višini 18,37 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 7. 2007 dalje), - julij 2007 v višini 23,88 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 4. 8. 2007 dalje), - avgust 2007 v višini 26,47 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 9. 2007 dalje), - september 2007 v višini 27,71 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 10. 2007 dalje), - oktober 2007 v višini 26,80 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 11. 2007 dalje), - november 2007 v višini 28,01 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 12. 2007 dalje), - december 2007 v višini 28,00 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 5. 1. 2008 dalje), - januar 2008 v višini 28,89 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 2. 2008 dalje), - februar 2008 v višini 28,97 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 3. 2008 dalje), - marec 2008 v višini 28,98 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 5. 4. 2008 dalje), - april 2008 v višini 28,56 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 5. 2008 dalje), - maj 2008 v višini 28,96 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 6. 2008 dalje), - junij 2008 v višini 21,62 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 5. 7. 2008 dalje), - julij 2008 v višini 26,88 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 8. 2008 dalje), - avgust 2008 v višini 14,07 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 9. 2008 dalje), - september 2008 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 10. 2008 dalje), - oktober 2008 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 11. 2008 dalje), - november 2008 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 12. 2008 dalje), - december 2008 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 5. 1. 2009 dalje), - januar 2009 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 2. 2009 dalje), - februar 2009 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 3. 2009 dalje), - marec 2009 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 5. 4. 2009 dalje), - april 2009 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 5. 2009 dalje), - maj 2009 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 6. 2009 dalje), - junij 2009 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 5. 7. 2009 dalje), - julij 2009 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 8. 2009 dalje), - avgust 2009 v višini 17,91 EUR bruto (z izplačilom ustrezne neto razlike s pp od 6. 9. 2009 dalje), vse v roku 8 dni pod izvršbo.“ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati dodatek za stalnost za čas od 1. 9. 2009 do 31. 5. 2012, mesečno po 17,91 bruto; od 1. 6. 2012 do 24. 10. 2012 pa mesečno 17,66 EUR bruto; odvesti davke in prispevke ter tožeči stranki izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. v mesecu za pretekli mesec, v roku 8 dni, pod izvršbo.

V presežku (od 25. 10. 2012 dalje) pa se zahtevek zavrne.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati bruto razliko v plači iz naslova dodatka za stalnost za obdobje od september 2004 do avgust 2009, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od neto zneskov), ki tečejo od datumov, ki so navedeni v izreku sodbe (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati dodatek za stalnost za čas od 1. 9. 2009 do 31. 5. 2012, mesečno po 17,91 EUR bruto; od 1. 6. 2012 dalje pa mesečno 17,66 EUR bruto; zanjo odvesti davke in prispevke ter ji izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. v mesecu za pretekli mesec, v roku 8 dni pod izvršbo (II. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka več (obračun bruto razlik v plači iz naslova dodatka za stalnost za junij, julij in avgust 2008 ter po odvodu davkov in prispevkov, plačilo ustreznih neto zneskov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. dne v mesecu za pretekli mesec oziroma od 3. dne v mesecu za avgust 2004, konkretno opredljene neto zneske razlik; zakonite zamudne obresti od 15. 9. 2006; presežek vtoževanih mesečnih zneskov od 1. 9. 2008 do 31. 5. 2012 ter od 1. 6. 2012) je sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo stroškov postopka v višini 540,00 EUR (IV. točka izreka).

Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje tožena stranka, zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče v sporni zadevi napačno uporabilo petletni zastaralni rok in da bi moralo uporabiti triletni zastaralni rok, saj tožeča stranka vtožuje izplačilo razlike v plači zaradi premalo obračunanega dodatka za stalnost in gre torej za nedenarno terjatev, zato bi moralo sodišče upoštevati triletni zastaralni rok, sodišče pa je napačno upoštevalo petletni zastaralni rok za denarne terjatve. Prav tako je po mnenju pritožbe sodišče napačno priznalo zakonske zamudne obresti od datumov, ki predstavljajo zadnji dan roka, določenega za izpolnitev (glede na datume izplačila plač). Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev (299. člen OZ), zato je zamuda nastopila šele po izteku roka za izpolnitev, kar pomeni, da tudi zakonske zamudne obresti lahko tečejo šele od naslednjega dne. Tožena stranka meni, da je s takšno odločitvijo sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče pa je v II. točki izreka sodbe med drugim razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki obračunati dodatek za stalnost mesečno v višini 17,66 EUR bruto, od 1. 6. 2012 dalje in s tem bistveno kršilo določbo ZPP in sicer prvi odstavek 311. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.

Pritožba je delno utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, določene v drugem odstavku 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Zmotno je stališče tožene stranke, da tožeča stranka vtožuje nedenarno terjatev in bi zato moralo sodišče upoštevati triletni zastaralni rok. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da gre v konkretnem sporu za denarno terjatev, in da je bistveno predvsem, da gre za terjatev iz delovnega razmerja, zato je potrebno upoštevati 206. člen Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami), po katerem je zastaralni rok za terjatve iz delovnega razmerja 5 let. Pravilno se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi na 347. člen Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami), po katerem obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve. ZDR je sicer res specialni predpis v razmerju do OZ, zato za vse terjatve iz delovnega razmerja velja petletni zastaralni rok, vendar pa je glede zastaranja zamudnih obresti potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 347. člena OZ, saj ZDR o zastaranju obresti ne določa ničesar. V skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ terjatve občasnih terjatev, ki dospejo letno in v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve) zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, med katere sodi tudi terjatev obresti.

Utemeljeno pa tožena stranka graja odločitev sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka sodbe, ko je sodišči priznalo zakonske zamudne obresti od datumov, ki predstavljajo zadnji dan roka, določenega za izpolnitev obveznosti. Navedeno izhaja tudi iz tožbe, ko tožnik navaja datum izplačila mesečnih plač. Na podlagi prvega odstavka 299. člena OZ tožnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Na podlagi prvega odstavka 378. člena OZ pa dolžnik poleg glavnice dolguje še zamudne obresti, če je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti. Zamuda nastopi šele po izteku roka za izpolnitev, kar pomeni, da tudi zakonske zamudne obresti lahko začnejo teči šele od naslednjega dne. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo v I. in II. točki izreka sodbe, ko navedenega pri teku zakonskih zamudnih obresti ni upoštevalo in je kot datum, od katerega pričnejo teči zakonske zamudne obresti upoštevalo zadnji dan, določen za izpolnitev obveznosti (izplačilo plače). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in spremenilo datum pričetka teka zakonskih zamudnih obresti, od posameznih mesečnih neto razlik v plači iz naslova dodatka za stalnost in kot datum določilo dan, ko je prišla tožena stranka v zamudo s plačilom.

Utemeljeno pritožba uveljavlja tudi kršitev določbe 311. člena Zakona o pravdnem postopku, s tem ko je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna obračunati dodatek za stalnost v mesečni višini 17,66 EUR bruto od 1. 6. 2012 dalje. Na podlagi prvega odstavka 311. člena ZPP sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je zapadla v plačilo do konca glavne obravnave. Glavna obravnava je bila zaključena 24. 10. 2012 in zato bi lahko sodišče toženi stranki naložilo, da obračuna dodatek za stalnost v višini 17,66 EUR bruto le od 1. 6. 2012 do 5. 10. 2012, ko je zapadla v plačilo plača za mesec september 2012. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče v tretji alineji 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo.