Jedro

V sodni praksi pa ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je stranski intervenient z eno izmed pravnih strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločite (ne)posredno vplivati na njegov pravni položaj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se stranska intervencija A. na strani tožene stranke dopusti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z uvodoma navedenim sklepom ni dopustilo stranske intervencije A. na strani tožene stranke.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožujeta tožena stranka in stranski intervenient na strani tožene stranke - A. 3. Tožena stranka sklep sodišča prve stopnje izpodbija brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da A. dopusti stransko intervencijo na strani tožene stranke oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za tožečo stranko.

Bistvo pritožbene graje je, da je bil A. ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi A., in sicer z namenom poslovanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnimi zemljišči, ki so jih ustanoviteljice namenile zagotavljanju javne stanovanjske oskrbe. A. tako upravlja in razpolaga s stanovanji, stanovanjskimi hišami in drugim premoženjem, ki so ga ustanoviteljice prenesle nanj, vodi upravne postopke in odloča v upravnih zadevah v zvezi s subvencioniranjem najemnin, za toženo stranko opravlja vzdrževalna in druga strokovna opravila v zvezi s stanovanji, stanovanjskimi hišami in funkcionalnimi zemljišči, ki so mu bila prenesena v upravljanje. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da A. že od leta 2010 dalje skrbi tudi za upravljanje in vzdrževanje predmetnega stanovanja, pobira zanj najemnino, vodi postopke sklenitve najemnih pogodb ter njihovih odpovedi, je pravni interes A. za vstop v pravdo nedvomno podan, saj bodo pravne posledice sodbe zagotovo vplivale tudi na pravni položaj stranskega intervenienta.

4. Tudi A. v pritožbi smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da mu dopusti stransko intervencijo na strani tožene stranke oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za tožečo stranko.

Pritožnik v bistvenem ponavlja pritožbene navedbe tožene stranke in dodaja, da je pravni interes pritožnika za stransko intervencijo na strani tožene stranke izkazan tudi z zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 586/2018 z dne 22. 10. 2018, iz katere je razvidno, da je pritožnik v navedeni pravdi nastopal kot tožeča stranka zoper pravno prednico prvo do četrto tožeče stranke.

5. Pritožba sta utemeljeni.

6. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

7. Pregled zadeve pokaže, da je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi sklenitve najemne pogodbe za stanovanje v mansardi večstanovanjske hiše. V tožbi je med drugim navedla, da je z A. želela skleniti najemno pogodbo za predmetno stanovanje in da je A. s pravno prednico prvo do četrto tožeče stranke B. B. dne 11. 11. 2013 že sklenil Sporazum o pristopu k dolgu.

8. Povzete tožbene navedbe potrjujejo pritožbene navedbe tožene stranke in A., da je slednji v skladu z Odlokom o ustanovitvi A. upravičen do upravljanja s stanovanji, stanovanjskimi hišami ter funkcionalnimi zemljišči, ki so jih ustanoviteljice namenile zagotavljanje javne stanovanjske oskrbe, med drugim tudi s predmetnim stanovanjem, ki je predmet tožbenega zahtevka. Slednje potrjujeta tudi zamudna sodba Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 586/2018 z dne 22. 10. 2018 (priloga spisa B5) in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 283/2019 z dne 31. 8. 2021 (priloga spisa B7). Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da tudi tožeča stranka predlagani stranki intervenciji ni nasprotovala, je sodišče prve stopnje zmotno sklenilo, da pravni interes A. za stransko intervencijo na strani tožene stranke ni podan. V primeru uspeha v predmetnem pravdnem postopku bi bil namreč A. tisti, ki bi s tožečo stranko moral skleniti najemno pogodbo za predmetno stanovanje in bi bil tako nosilec pravic in obveznosti iz sklenjenega najemnega razmerja. V sodni praksi pa ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je stranki intervenient z eno izmed pravnih strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev (ne)posredno vplivati na njegov pravni položaj1. 9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena v zvezi z 366. členom ZPP).

1 Primerjaj sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 646/2020 z dne 11. 11. 2020 in opr. št. II Cp 1298/2020 z dne 16. 10. 2020.