Jedro

Ker sta predlagateljica in nasprotni udeleženec dosegla dogovor, da se lahko v primeru službene zadržanosti nasprotnega udeleženca in ob pravočasnem obvestilu o tem sredin stik nadomesti s torkom ali četrtkom, ter glede na s strani obeh strank zatrjevane težave v komunikaciji, višje sodišče pritrjuje pritožbi v delu, da je v odločbo o spremembi stika treba povzeti dogovor o možnosti izvrševanja stika namesto v sredo v torek ali četrtek.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki III izreka spremeni tako, da se za besedami „pripelje v vrtec“ podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo: „če stika zaradi službene zadržanosti očeta ni mogoče opraviti v sredo, se nadomesti s torkom ali četrtkom, kar mora oče mami sporočiti do ponedeljka do 19.00 ure (če bo stik v torek) ali do torka do 19.00 ure (če bo stik v četrtek).“ V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanih, a nespremenjenih delih (točke II, VI in VIII izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje spremenilo stike nasprotnega udeleženca z mladoletnima otrokoma A. in B. tako, da ima sedaj z njima stik vsak drugi vikend od petka, ko ju prevzame v vrtcu ob 15.00 uri in ju v ponedeljek med 6.00 in 8.00 uro pripelje v vrtec (točka II izreka); med tednom vsako sredo, ko ju ob 15.00 uri prevzame v vrtcu in ju v četrtek med 6.00 in 8.00 uro pripelje v vrtec (točka III izreka); med poletnimi počitnicami bosta otroka z njim preživela po en teden v juliju in en teden v avgustu, pri čemer mora sporočiti materi točne termine preživljanja počitnic najkasneje do vsakega 1. 6. v tekočem letu (točka IV izreka); telefonski stiki z mamo, kadar sta na stikih pri očetu ali v času počitnic in praznikov, potekajo vsako soboto in nedeljo zvečer med 19.00 in 20.00 uro, med prazniki in počitnicami pa po vnaprejšnjem dogovoru med staršema (točka V izreka); v točki VI izreka je odločilo, da se v primeru bolezni otrok ali odsotnosti stikov zaradi preživljanje počitnic z mamo, stiki ne opravijo; v točki VII, da v času šolskih počitnic in praznikov potekajo stiki izmenično z vsakim od staršev, na podlagi medsebojnega dogovora staršev; odločilo je še, da se stiki izvršujejo na način, da eden od staršev otroka pripelje na stik k drugemu staršu, drugi pa ju po končanem stiku prevzame, vse v skladu z njunim medsebojnim dogovorom (točka VIII izreka) ter da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka IX izreka).

2. Laično pritožbo je vložil nasprotni udeleženec. Izpodbija točke II, III, VI in VIII izreka prvostopenjskega sklepa. Za točko II predlaga, naj se spremeni tako, da se doda, da lahko otroka pripelje tudi na dogovorjeno mesto v ponedeljek med 15.30 in 16.00 uro, o čemer bo obvestil predlagateljico v petek ob pričetku stika. Za stike v sredo (točka III izreka) predlaga, naj se doda, da če stika v sredo ni mogoče izvršiti, se stik opravi kakšen drug dan v tednu, praviloma v torek ali četrtek, s tem, da bo to sporočil materi en dan prej, v primeru nepredvidene zadržanosti na dan stika, pa bo to sporočil vsaj eno uro pred prevzemom otrok na stike. Točka VI izreka naj se v celoti razveljavi, točka VIII izreka pa spremeni tako, da se stiki izvršujejo na način, da otroka praviloma pripelje na dogovorjeno mesto, kjer ju prevzame drugi roditelj, dogovorjeno mesto so praviloma prostori Knjižnice X ali kakšno drugo mesto, če je o tem predhodno dosežen dogovor staršev. Podrejeno predlaga, naj višje sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo njegovih navedb v odgovoru na predlog in dogovora v vsebini, kakršnega sta s predlagateljico sklenila in podpisala na CSD. Ker med udeležencema tega postopka prihaja do sporov in zapletov v zvezi s stiki z otrokoma, je potreben natančen režim izvajanja stikov. Pojasnjuje, da je zaposlen kot poklicni voznik in se njegov delovnik ne zaključi vedno do 16.00 ure, da bi lahko otroka vsako sredo prevzel v vrtcu, predlagateljica pa mu pošlje ultimativno obvestilo, da ju mora prevzeti. Določilo, da se stik v primeru bolezni otrok ne opravi, absolutno ni v korist otrok in naj se črta. Tudi v času bolezni zna zelo dobro poskrbeti za oba otroka. Predlagateljica mora počitnice načrtovati v času, ko sta otroka med vikendi pri njej, torej skladno z režimom stikov, kot so določeni. Glede na točko VI bo lahko predlagateljica sama odločala, kdaj sta otroka dovolj zdrava, da lahko gresta na stik in lahko se bo odločila kadarkoli odpotovati na počitnice. Nasprotuje tudi temu, da bi predlagateljica vozila otroka na stik na njegov dom ali ju tam prevzemala, saj ju grobo sili k hitremu odhodu. Drugi razlog za nasprotovanje takemu prevzemanju otrok pa je način odhoda predlagateljice, ko je zapustila njun skupni dom, ga neutemeljeno obtoževala nasilja in z otrokoma odšla v varno hišo. Ne zaupa ji, da se ta scenarij ne bo ponovil. Zato predlaga, da naj bo stik med njima, če je potreben zaradi predaje otrok, na očeh javnosti. Opozarja še, da bo hči A. naslednje leto prenehala obiskovati vrtec in začela hoditi v šolo, torej bo potrebno sklep o stikih z njo po enem letu spremeniti.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Meni, da je izpodbijani sklep v celoti pravilen, zato naj višje sodišče pritožbo zavrne. Strinja se z mnenjem CSD in dodatnim dnevom, to je sredo, lahko pa tudi torek ali četrtek, če nasprotni udeleženec zaradi službene zadržanosti ne bo mogel imeti stika. Logično je, da če otrok zboli, se starša med seboj obvestita in se stik ne izvede, saj bolni otroci sodijo v posteljo. Prevzemanje otrok na javnem kraju (knjižnici ipd.) ni primerno. Če nasprotni udeleženec ne želi, da zapelje na dvorišče njegovega doma, bo otroka počakala pred vrati dvorišča hiše. Če nasprotni udeleženec ne more na dan stika pravočasno po otroka v vrtec, bo moral sam poskrbeti, da bo kdo šel po otroka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Stiki med otrokoma in nasprotnim udeležencem so bili določeni s sodno poravnavo, ki sta jo udeleženca tega postopka sklenila v postopku razveze dne 28. 10. 2015. Predlagateljica je predlagala, da se stiki, ki so po sodni poravnavi potekali vsak drugi vikend ter v času počitnic in praznikov, spremenijo tako, da potekajo še en dan v tednu. Zaradi nesoglasij med staršema v zvezi s predajo otrok pa je predlagala, da se otroka prevzema in predaja v vrtcu. Skladno s četrtim odstavkom 421. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izda sodišče novo odločbo o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Iz neprerekanih trditev predlagateljice in njenega zaslišanja izhaja, da se je z otrokoma preselila bližje kraju, kjer živi nasprotni udeleženec ter da ima z novim partnerjem še enega otroka. Ta dejstva so spremenila za stike otrok in očeta relevantne okoliščine, povečanje stikov pa je v korist otrok, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da izda odločbo o spremembi stikov, materialnopravno pravilna.

6. Kako natančno mora sodišče določiti stike starša z otrokom, je odvisno od sposobnosti medsebojnega komuniciranja staršev1. Iz navedb obeh strank izhaja, da je razmerje med njima sicer (še vedno) konfliktno, vendar ne toliko, da ne bi bila sposobna nikakršne komunikacije v zvezi z otrokoma. Zato ni treba, da sodišče v sklepu opredeli prav vsako podrobnost. 7. Kot izhaja iz mnenja CSD, zaslišanja predlagateljice in tudi iz pritožbenih navedb, sta se predlagateljica in nasprotni udeleženec glede obsega in načina izvajanja stikov dogovorila na CSD. Ker je dogovor o povečanju stikov v korist otrok, ni razloga, da ga sodišče ne bi v celoti upoštevalo. Glede na to, da sta dosegla dogovor, da se lahko v primeru službene zadržanosti nasprotnega udeleženca in ob pravočasnem obvestilu o tem, sredin stik nadomesti s torkom ali četrtkom, ter glede na s strani obeh strank zatrjevane težave v komunikaciji, višje sodišče pritrjuje pritožbi v delu, da je v odločbo o spremembi stika treba povzeti dogovor o možnosti izvrševanja stika namesto v sredo v torek ali četrtek. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep v točki III izreka (5. točka 358. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

8. Neutemeljeno pa se pritožnik zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa, da bi otroka po stiku čez vikend pripeljal na dogovorjeno mesto v ponedeljek med 15.30 in 16.00 uro. Hči A. bo šla naslednje leto v šolo in bo morala biti ob ponedeljkih dopoldne pri pouku, torej oče takrat z njo stika ne bo mogel imeti. Zakaj sin B. ob ponedeljkih ne bi šel v vrtec, nasprotni udeleženec ne obrazloži. Ker ni bilo na prvi stopnji sojenja nobenega predloga in dogovorov v tej smeri, ni osnove za tako spremembo stikov.

9. Notorno dejstvo je, da bosta otroka pri določeni starosti pričela s šolanjem, zato bi bilo odveč obremenjevati odločbo o stikih z navedbo, da se bodo takrat stiki očeta z otrokoma izvrševali tako, da ju bo prevzel in nato pripeljal v šolo. To je povsem jasno in ne terja novega dogovora staršev.

10. Neutemeljeno je pričakovanje nasprotnega udeleženca, da bi se morala predlagateljica prilagajati njegovim službenim obveznostim in v primeru njegove zadržanosti prevzeti otroka v vrtcu (kasneje šoli) tudi, kadar imata stik z njim. Predlagateljica mora večkrat kot nasprotni udeleženec poskrbeti, da pride po otroka pravočasno v vrtec, pa tudi sicer je bolj obremenjena s skrbjo za otroka. Obveznosti v zvezi z otroci pa je treba ustrezno porazdeliti med starša. Pretirano bi bilo zato od nje pričakovati, da bo "vskočila" tudi takrat, ko nasprotni udeleženec ne more priti pravočasno po njiju. Nasprotni udeleženec bo moral v takih primerih prevzem otrok organizirati drugače. 11. Prevzem in predaja otrok na javnem mestu (knjižnica, parkirišče), po oceni sodišča ni v korist otrok. Čustveno bolj obremenjujoče je za otroka vzpostaviti stik s staršem, pri katerem ne živi, po opravljenem stiku pa ponovno s staršem, pri katerem živi, na očeh neznanih, naključno prisotnih ljudi. Starša se večinoma niti ne bosta srečevala, saj bo nasprotni udeleženec otroka pripeljal in odpeljal iz vrtca oziroma kasneje šole. Glede na v sklepu določen način izvrševanja stikov, bo do predaje na domovih prišlo le ob praznikih in počitnicah. Takrat bosta otroka dalj časa pri nasprotnem udeležencu, kar pomeni, da bosta imela s seboj več prtljage. Zato je tudi nesmotrno, da bi se dobivali na javnih mestih.

12. Pritožbeno sodišče se strinja s predlagateljico, da prevažanje bolnega otroka na stik ni otroku v korist. Za hitrejše okrevanje je potreben počitek in običajno se bolniki najbolje počutijo doma. Navedba v izpodbijanem sklepu, da se stiki ne opravijo v času preživljanja počitnic z mamo, pa ne pomeni, da lahko predlagateljica otroke kadarkoli pelje na počitnice. Otroka bosta počitnice s predlagateljico preživljala tako, kot je določeno v izpodbijanem sklepu in v tem času nasprotni udeleženec ne bo imel stika z njima.

13. Ker je odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanih točkah II, VI in VIII izreka glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki niti ni sporno, materialnopravno pravilna, pa tudi uradoma upoštevnih procesnih kršitev ni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je višje sodišče pritožbo v teh delih kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP in 37. členom ZNP).

14. Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. Predlagateljica pa nosi stroške pritožbenega postopka sama, skladno s prvim odstavkom 35. člena ZNP.

1 Prim. npr. sklep VSL IV Cp 3119/2016.