Jedro

Prodaja izdelkov iz enakega/podobnega materiala in enakega/podobnega izgleda lahko privede do tega, da se ustvari ali utegne ustvariti zmeda v javnosti glede izvora blaga. Vendar pa slednje ni kar samoumevno. Izdelki tožene stranke so označeni z znamko Pikaluna. Oznake so dovolj velike, da jih nihče ne more spregledati. Izdelki tožeče stranke pa so označeni z njeno blagovno znamko Lelosi. Znamki sta povsem različni in ju potencialni kupci ne morejo povezati ali zamenjati. Prav znamka pa ima v prvi vrsti funkcijo, da označi izvor blaga. Znamka tožene stranke se dovolj razlikuje od znamke tožeče stranke, da ni podana verjetnost, da bi bil povprečni potrošnik lahko zmeden glede izvora blaga ene ali druge stranke, ki je označeno z različnima znamkama.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep sodišča opr. št. IV Pg 970/2021 z dne 18. 5. 2021, s katerim je izdalo začasno odredbo in navedeni sklep v celoti razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

2. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 5. 2021 ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe s katero je toženi stranki prepovedalo dejanja nelojalne konkurence, in sicer prodajo, trženje in oglaševanje oziroma kakršnokoli uporabo v gospodarskem prometu izdelkov Blue Fantasy, Energy, Pink Militia, Splash, Street, Gothic in Flower Sensation oziroma kakršnegakoli izdelka z enakim ali podobnim videzom kot izhaja iz slik navedenih izdelkov. Toženi stranki je prepovedalo uporabljati poimenovanja izdelkov Flamingo, Jungle, Splash, Spring, Bubbels, Orchid, Rose in Coral. Nadalje ji je prepovedalo uporabljati kombinacijo črne vrečke s črno zadrgo in luknjo na sprednji strani vrečke levo spodaj ter prodajo, trženje, oglaševanje, kakršnokoli uporabo v gospodarskem prometu pajkic s trikotno linijo, šivanih prehodov med vzorci in enobarvnimi predeli v predelu meč, kot je to prikazano na fotografiji Tutty frutti koncept. Sodišče je odločilo, da je tožena stranka dolžna v primeru kršitve prepovedi iz začasne odredbe plačati denarno kazen v višini 5.000,00 EUR.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru tožene stranke ugodilo, ker je presodilo, da terjatev tožeče stranke ni izkazana s stopnjo verjetnosti, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe. Navedbe tožeče stranke, da je sama razvila inovativno tkanino iz veganske mlečne svile in prepoznavne edinstvene dizajne, je ocenilo kot enako verjetne nasprotnim navedbam tožene stranke, da je tovrstnih pajkic iz istega materiala, barvnih kombinacij vzorcev in linij na trgu ogromno. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pravdni stranki prodajata izdelke istega proizvajalca, ki je izdelal pajkice za družbo E. d. o. o., od katere je zalogo odkupila tožena stranka. Tožeča stranka ni prerekala navedb tožene stranke, da kitajski dobavitelj črne vrečke dobavi vsakemu naročniku in jih opremi z logotipom oziroma napisom po naročilu. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da tudi ni izkazana verjetnost terjatve tožeče stranke iz naslova neregistriranega modela Skupnosti na podlagi Uredbe o modelih Skupnosti. Tožena stranka je ugovarjala, da tožeča stranka ni oblikovala videza sedmih modelov pajkic, temveč je te razvila družba E. d. o. o., od katere je tožena stranka kupila sporne pajkice. Nadalje izdelek tožeče stranke ni nov in nima individualne narave. Taki izdelki se prodajajo že več let na spletnih platformah, na primer Alibaba. Sodišče prve stopnje je tudi presodilo, da ni mogoče verjetno ugotoviti nastanka težko nadomestljive škode, ki naj bi nastajala tožeči stranki.

4. Tožeča stranka je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 272. člena ZIZ. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ugovor tožene stranke zavrne ter ji naložilo plačilo stroškov postopka zavarovanja v roku 8 dni. Podredno pa naj pritožbi ugodi, zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje in odločitev o stroških pridrži za končno odločbo.

5. Bistveni pritožbeni razlogi, ki jih navaja tožeča stranka so: - Izpodbijana odločba je arbitrarna, neobrazložena in nelogična. Utemeljevanje, da je tožena stranka vzbudila določen dvom v obstoj terjatve je vsebinsko prazno. Sodišče prve stopnje je dalo enako težo kot celi gori dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka, eni sami navedbi tožene stranke, da naj bi se pajkice istega videza prodajale na spletni strani Alibaba. Tožena stranka pavšalne navedbe ni podkrepila niti z enim samim primerom pajkic, ki bi izgledale enako kot pajkice tožeče stranke. Gre za izrazito nekorektno in neuravnoteženo postopanje sodišča, ki strukturirane, obrazložene in dokazno podprte navedbe tožeče stranke po verjetnosti kar čez palec izenači z eno samo dokazno povsem nepodprto navedbo tožene stranke.

- V postopku ni bilo sporno, da je tožeča stranka sporne izdelke začela prodajati pred toženo stranko. Tožeča stranka je do decembra 2020, ko je začela pajkice prodajati tožena stranka, prejela že 22314 naročil in ustvarila milijon evrov prometa. V kolikor pa je imelo sodišče prve stopnje v mislih, da je med strankama sporno, ali je izdelke prva dala na trg tožeča stranka ali družba E. d. o. o., gre za povsem nerelevantna dejstva. Utemeljevanje izpodbijanega sklepa na podlagi razmerja, ki naj bi ga imela tožeča stranka z družbo E. d. o. o., je v nasprotju s temeljnimi načeli civilnega prava in pravili pravdnega postopka. Razen tega je E. d. o. o. tržila samo črne pajkice, kar onemogoča zaključek v smeri, da je tožeča stranka svoj poslovni model in videz izdelkov prekopirala od družbe E. d. o. o. - Sodišče prve stopnje je prekršilo določbe ZPP tudi s tem, ko se ni opredelilo do pisne izjave dobavitelja pajkic, ki je potrdil, da je tožeča stranka sama razvila material za izdelavo pajkic in da izdelke dobavlja izključno za tožečo stranko. Dobavitelj je tudi izjavil, da mu je dizajn za trikotno linijo šivanih predelov med vzorci in enobarvnimi predeli v predelu meč predlagal direktor tožeče stranke in da je izdelke tovrstnega dizajna citirana družba dobavljala le za tožečo stranko in ne za družbo E. d. o. o. Sodišče prve stopnje je povsem napačno interpretiralo prodajno pogodbo z dne 9. 7. 2020 in ni upoštevalo dejstva, da je bila sklenjena v obdobju, ko je tožeča stranka svoje izdelke tržila že skoraj leto dni. Tožena stranka tudi z ničemer ni izkazala, da kitajski dobavitelj črno vrečko pripravi vsakemu naročniku. Predvsem pa ne drži, da tožeča stranka teh navedb ni konkretno prerekala, saj je izrecno izpostavila, da tožena stranka nima istega dobavitelja kot tožeča stranka. Prav tako ne drži, da je A. A. za družbo E. d. o. o. pri kitajskem proizvajalcu naročil dobavo spornih pajkic. Koncept trikotnih linij je bil v tistem času s strani A. A. kitajskemu proizvajalcu le predstavljen kot 3D slika, izdelkov pa proizvajalec za družbo E. d. o. o. nikdar ni izdelal. - Neverjeten je zaključek sodišča prve stopnje, da ne obstoji terjatev iz naslova neregistriranega modela Skupnosti. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe natančno opisala individualno naravo in novost spornih izdelkov ter konkretno izkazala in pojasnila, kdaj je izdelke začela tržiti. Tožena stranka teh trditev ni konkretno prerekala. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako pomanjkljiva, da je sploh ni mogoče izpodbijati.

- Presenetljiv je tudi obrat sodišča v zvezi s presojo nastanka težko nadomestljive škode. Tožeči stranki nastaja že izkazana in pojasnjena nenadomestljiva škoda. Tožeča stranka je priložila stotine sporočil zmedenih strank, ki menijo, da izdelke izdeluje isti proizvajalec oziroma jih trži ista stranka. Napačen je sklep sodišča, da stranke ločijo med izdelki obeh strank. Bistveno je izpostaviti, da bo tožeča stranka utrpela težko nadomestljivo škodo, saj je ob izdaji začasne odredbe tožena stranka poslovanje takoj prenesla na drugo povezano družbo F. d. o. o., naslednji korak bo, da bo nad toženo stranko začet stečaj. Tožena stranka bo brez začasne odredbe do pravnomočnosti sodbe lahko nemoteno nadaljevala z dejanji nelojalne konkurence in izkoriščala ugled tožeče stranke. Kasnejša prepoved bo tako izgubila vsak pomen. Zato bo tožeča stranka prikrajšana za pravico do učinkovitega sodnega varstva.

6. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala naj neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Priglasija je stroške odgovora na pritožbo.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. V obravnavanem primeru je sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilo brez predhodnega vročanja predloga za izdajo začasne odredbe toženi stranki. Kontradiktornost postopka je v takšnem primeru zagotovljena v nadaljnjem ugovornem postopku zoper sklep o začasni odredbi. V ugovoru tako lahko dolžnik (tožena stranka) odgovori na navedbe v predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma se do njega opredeli, istočasno, ko izpodbija razloge sklepa o začasni odredbi, kar je tožena stranka v konkretnem primeru storila.

9. Postopek za izdajo začasne odredbe je sumaren in hiter. Sodišče odločitve v postopku zavarovanja sprejema na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu. V postopku zavarovanja sodišče izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva. To je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu storilo in odločitev ustrezno obrazložilo.

10. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ugotovitve, da terjatev tožeče stranke ni izkazana z verjetnostjo, ni utemeljilo z razumnimi argumenti in zato odločitev sodišča prve stopnje ne vzdrži resne presoje. Kot dejanje nelojalne konkurence se med drugim šteje tudi prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora blaga (2. alineja tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1). Tožeča stranka v pritožbi ponavlja trditve, da je tožena stranka s kopiranjem njenega poslovnega modela in izdelkov ravnala v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in storila dejanje nelojalne konkurence.

11. Res je, da tožena stranka ni nasprotovala dejstvu, da so pajkice, ki jih prodaja tožena stranka zelo podobne kot pajkice, ki jih prodaja tožeča stranka. To pa še ne zadošča za sklep, da je s tem verjetno izkazana terjatev tožeče stranke iz naslova dejanj nelojalne konkurence po 2. alineji tretjega odstavka 63.a člena ZPOmK-1, kot to zmotno meni tožeča stranka.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka črne in barvaste pajkice kupila od družbe E. d. o. o. S pogodbama z dne 9. 7. 2020 (B10, B11) je tožena stranka od E. d. o. o. odkupila 4254 pisanih vzorčastih pajkic in 3500 kosov črnih pajkic. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka verjetno izkazala, da je od E. d. o. o. odkupila črne in vzorčaste pajkice v količinah, ki so navedene v pogodbi, je pravilna. O tem se je sodišče prve stopnje prepričalo z vpogledom v navedene listine, ki jih je ugovoru priložila tožena stranka. Neutemeljene so pritožbene trditve, da dejstvo, da je pajkice (črne in pisane) na trg prva dala družba E. d. o. o. ni relevantno, saj to dejstvo zmanjšuje verjetnost terjatve tožeče stranke, ki jo ta utemeljuje na dejstvu, da je sama razvila material in modele spornih pajkic. Tudi ne drži pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je E. d. o. o. tržila pisane pajkice in naj bi tržila le črne pajkice ter da ni podlage za zaključek sodišča prve stopnje, da so na spletni strani Alibaba že obstajali istovrstni izdelki preden jih je začela tržiti tožeča stranka. Navedenega povsem logičnega sklepanja sodišča prve stopnje tožeča stranka ne more ovreči s preusmerjanjem pozornosti na dejstvo, da je začela pajkice tržiti pred toženo stranko. Prav tako ni res, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z izjavo proizvajalca protispisno zaključilo, da pravdni stranki prodajata izdelke istega dobavitelja, saj je dejstvo, da je pajkice dobavljal E. d. o. o. dobavitelj potrdil. Tudi s sklicevanjem na načelo relativnosti v civilnopravnih razmerjih tožeča stranka ne more uspeti. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje razmerje med tožečo stranko in E. d. o. o. upoštevalo le v okviru ugotovitve relevantnega dejanskega stanja.

13. Izjava g. B. B. z dne 16. 6. 2021 (A418) niti sama po sebi niti upoštevaje vse ostale predložene dokaze ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve tožeče stranke. Iz izjave izhaja, da je g. B. B. leta 2017 začel sodelovati z A. A. in kasneje proizvajal pajkice za E. d. o. o. ter da sta z A. A. sodelovala v zvezi z novo idejo za oblikovanje pajkic brez trikotne črte na predelu meč. Tožena stranka je izkazala, da so dizajni blaga iz katerega so pajkice na voljo na strani Shutterstock in dokazala, da je navedene vzrorce odkupila družba E. d. o. o. (B 40, 41). Zgolj izjava, da navedeni proizvajalec ni nikoli delal za znamko Pikaluna in da blago za pajkice Lelosi ni javno dostopno za prosto trgovino, pa še ne izkazuje dejanja nelojalne konkrurence na strani tožene stranke.

14. Prodaja izdelkov iz enakega/podobnega materiala in enakega/podobnega izgleda lahko privede do tega, da se ustvari ali utegne ustvariti zmeda v javnosti glede izvora blaga. Vendar pa slednje ni kar samoumevno. Izdelki tožene stranke so označeni z znamko Pikaluna. Oznake so dovolj velike, da jih nihče ne more spregledati. Izdelki tožeče stranke pa so označeni z njeno blagovno znamko Lelosi. Znamki sta povsem različni in ju potencialni kupci ne morejo povezati ali zamenjati. Prav znamka pa ima v prvi vrsti funkcijo, da označi izvor blaga. Znamka tožene stranke se dovolj razlikuje od znamke tožeče stranke, da ni podana verjetnost, da bi bil povprečni potrošnik lahko zmeden glede izvora blaga ene ali druge stranke, ki je označeno z različnima znamkama.

15. Iz priloženih nestrukturiranih dokazov - zapisov spletnih pogovorov ni mogoče z verjetnostjo ugotoviti dejstva, da kupci blaga ne razlikujejo med posameznimi znamkami pajkic ali, da bi v zvezi s tem nastajala zmeda v javnosti. Za verjeten izkaz navedenega dejstva ne zadošča zgolj sklicevanje na vsebino prilog kot del trditvene podlage predloga. Ni naloga sodišča, da iz obsežnih listin, ki so predložene kot dokaz, samo išče in izbira pomembna dejstva, še zlasti če gre za obsežno dokumentacijo, kot v obravnavanem primeru. S sklicevanjem na navedene dokaze v smislu dokazovanja zmede v javnosti pritožnica ne more uspeti.

16. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da ne obstoji terjatev iz naslova kršitve neregistriranega modela Skupnosti. Sodišče prve stopnje je po vpogledu spletnih strani, ki jih je navedla tožena stranka (A36) ugotovilo, da je verjetno izkazano, da je podobnih izdelkov iz podobnega materiala na trgu veliko. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevala, da je razvila edinstven material in modele. V dokaz teh trditev je priložila slikovno gradivo, na katerih so prikazani izdelki, kar vse je bilo objavljeno na svetovnem spletu. Tožeča stranka je zatrjevala, da so izdelki novi in imajo individualno naravo ter da gre za edinstveno kombinacijo barv, kroja, linij, vzorcev in kontrastov. Tožena stranka je z enakovrstnimi dokazi - slikovnim gradivom iz spletnih strani izkazovala, da navedeni modeli in vzorci niso novi in individualni. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da so trditve tožene stranke verjetne prav toliko, kot trditve tožeče stranke. Pritožnica se sklicuje na neobrazloženost izpodbijanega sklepa, vendar je v pritožbi storila ravno to, kar je vsebina njenega očitka sodišču prve stopnje. Pritožba je v tem delu povsem pavšalna in se zgolj sklicuje na predlog za izdajo začasne odredbe, zato je sploh ni mogoče preizkusiti.

17. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala nastanka težko nadomestljive škode. Sklicevanje na izogibanje plačilu odškodnine s scenarijem prenosa poslovanja na tretje osebe in povzročitvijo stečaja tožene stranke je sicer mogoče, zgolj pavšalne trditve o nameravanem manevriranju tožene stranke in njenih predstavnikov, pa za verjetnost nastanka zatrjevane težko nadomestljive škode ne zadoščajo.

18. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo in neutemeljeno pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).