Jedro

ZZVZZ v 15. členu jasno določa, kdo je zavarovanec v sistemu zdravstvenega zavarovanja. S Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije predpisal samo načine in možnosti prijave v zavarovanje, ni pa posegal v priznanje samih pravic oziroma vprašanje, od kdaj je nekdo zavarovanec, saj je to od takrat, ko oseba začne z dejavnostjo, na podlagi katere obvezno postane zavarovanec.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. 1700-91/98 z dne 16.3.1998. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, razveljavilo odločbi tožene stranke št. 1700-91/98 z dne 16.3.1998 in 14300-I/98 z dne 29.1.1998 ter ugotovilo, da je bila tožena stranka vključena v zdravstveno zavarovanje od 29.1.1997 do 14.10.1999, v ostalem pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici odmerjene stroške postopka.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da zakon daje toženi stranki izrecno pooblastilo, da določi način prijave v zdravstveno zavarovanje. Pravila OZZ so izvedbeni akt tožene stranke. Ta pa ne določajo, da je začetek zavarovanja dan vložitve prijave. Začetek zavarovanje je začetek opravljanja dejavnosti oziroma dan vpisa v predpisani register. Drugačna odločitev sodišča je v nasprotju z veljavnimi predpisi. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Tožena stranka ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Materialno pravo je bilo po mnenju revizijskega sodišča zmotno uporabljeno.

Po mnenju revizijskega sodišča je že v sklepu VDSS opr. št. Psp 470/2003-3 z dne 8.10.2004 prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, ki ga je nato pri ponovnem odločanju povzelo sodišče prve stopnje in ponovno potrdilo sodišče v izpodbijani sodbi. V citiranem sklepu je sodišče izenačilo določbe o tem, kdo se obvezno zavaruje po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.) in pridobitvi lastnosti zavarovanca po ZPIZ iz Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZME - Uradni list RS, št. 45/95 in nadalj.) ter kdo je zavarovanec zdravstvenega zavarovanja (ZZVZZ - Uradni list RS, št. 9/92 in nadalj.). ZPIZ jasno ne določa, kdo in od kdaj je zavarovanec, saj je to urejeno v 7. členu novega ZPIZ-1 iz leta 1999 (Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.). Zato ureditev o tem, kdo in kdaj pridobi lastnost zavarovanca, ureja ZME v členih od 41 do 52, ZZVZZ pa ne potrebuje kakšne dodatne zakonske ureditve o pridobitvi lastnosti zavarovanca, ker ima že v 15. členu ZZVZZ jasne določbe o tem, kdo je zavarovanec v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Zato lahko v 78. členu ZZVZZ toženi stranki prepusti, da sama določi načine prijave v zavarovanje in listine, potrebne za uresničevanje zdravstvenega zavarovanja. To je tožena stranka storila s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (POZZ - Uradni list 79/94 in nadalj.), pri čemer je predpisala samo načine in možnosti prijave v zavarovanje, ni pa posegala v priznanje samih pravic oziroma vprašanje, od kdaj je nekdo zavarovanec, saj je to od takrat, ko oseba začne z dejavnostjo, na podlagi katere obvezno postane zavarovanec. To je jasna določba ZZVZZ, ki je logična tudi glede na namen obveznega zavarovanja, glede na možne pravice iz tega zavarovanja in glede na posledice, če nekdo ni zavarovanec tega zavarovanja in je zato ni mogoče tolmačiti drugače in z uporabo neprimernih predpisov. Ker gre za različen obseg pravic in interesov pri priznavanju pravic iz pokojninskega in invalidskega oziroma zdravstvenega zavarovanja in bistveno različno zakonsko ureditev, ni niti možna niti smotrna izenačitev pogojev in tolmačenje, da je zaradi pravnega reda, ki je notranje usklajena celota, treba v primeru odločanja o tem, od kdaj je nekdo zavarovanec zdravstvenega zavarovanja, nujno uporabljati prepise, ki urejajo povsem drugo pravno področje. Zato po mnenju revizijskega sodišča ZZVZZ ni niti podnormiran, kot to zaključuje sodišče druge stopnje, niti ni ugotoviti pravne praznine, še manj pa obstaja potreba, da bi se namesto POZZ pri odločitvi o tem, od kdaj je nekdo zavarovanec zdravstvenega zavarovanja, uporabljal predpis, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Zato tudi ni nobenega razloga in niti pravne podlage za odločitev, da je tožnica bila zavarovanka zdravstvenega zavarovanja - to je tožene stranke, šele od leta 1997 dalje do leta 1999, ker že ZZVZZ določa, da je bila zavarovanka ves čas opravljanja samostojne dejavnosti. Zato je taka odločitev sodišča, po mnenju revizijskega sodišča, nasprotna temeljnemu načelu obveznosti v zdravstvenem zavarovanju in vsebinsko nasprotuje določbam 15. in 78. člena ZZVZZ.

Ker je treba ugotoviti, da je tožnica pričela opravljati samostojno dejavnost v letu 1994, da se v zavarovanje ni prijavila, kljub temu, da je bila to dolžna storiti, je glede na določbo 13. člena POZZ in ob uporabi že citiranih določb ZZVZZ pravilna odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo ustrezno spremenilo.

Sklep o stroških temelji na določbi prvega odstavka 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004).