Jedro

V primeru, da se tožena stranka v pritožbi sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče takšnih razlogov ni dolžno preizkušati, saj se zamudna sodba skladno z določbo 2. odstavka 338. člena ZPP iz teh razlogov ne more izpodbijati. Tožena stranka se v pritožbi sklicuje prav na takšne razloge oziroma navaja, da zaradi neresničnih tožničinih navedb v tožbi dejansko stanje v sporu ni popolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožb a se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici plačati znesek 404,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 4. 2012 dalje do plačila, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe (I. točka izreka). V skladu z uspehom v sporu je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 152,40 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ... sklic na št. ... (II. točka izreka).

Tožena stranka se je zoper zamudno sodbo pravočasno pritožila. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da izpodbija sodbo iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. točke 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da tožnica pri njej ni bila nikoli zaposlena. Dejansko je bila na poskusnem delu zaradi ocene delovne sposobnosti. Kasneje je bila še nekajkrat na razgovoru zaradi podaje osebnih podatkov, ki so jih potrebovali za sestavo pogodbe o zaposlitvi. Ko so ji predložili takšno pogodbo, se je razburila in začela postavljati pogoje. Tožnico so bili pripravljeni zaposliti za 4 urni delavnik, s čimer pa se ni strinjala. Ker je že kupila mesečno vozovnico, je iz tega naslova želela, da se ji povrnejo stroški. V ničemer niso krivi za stroške mesečne vozovnice, kupljene pred podpisom pogodbe. Poleg tega niso dolžni, da bi ji plačali kakršnokoli delo, saj ga za njih ni izvajala. Zato tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožnica v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče o tožbenih zahtevkih pravilno razsodilo. Tožena stranka poskuša z vložitvijo pritožbe le zavlačevati s postopkom. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo zgolj z vidika obstoja bistvenih postopkovnih kršitev in pravilne uporabe materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP), ne pa tudi iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, saj se zamudna sodba iz teh razlogov skladno z določbo 2. odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri sprejeti zamudni sodbi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano takšno sodbo ni storilo nobene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da so bili v konkretnem primeru, ko je tožnica s tožbo zahtevala od tožene stranke plačilo za delo in nastale potne stroške, podani pogoji za izdajo zamudne sodbe skladno z določbo 318. člena ZPP. Toženi stranki je bila pravilno vročena tožba, vendar v roku iz določbe 277. člena ZPP na tožbo ni odgovorila, čeprav jo je sodišče prve stopnje opozorilo na posledice v primeru, če tako ne bo ravnala.

Kadar tožena stranka ne poda odgovora na tožbo in ne oporeka tožbenemu zahtevku, se šteje, da priznava navedb tožeče stranke v tožbi. Dejanske tožbene navedbe se štejejo za resnične in priznane zato, ker jim tožena stranka (v odgovoru na tožbo) ni pravočasno oporekala. Zato v nadaljnjem postopku, to je v pritožbi, domnevnih netočnosti, navedenih v tožbi, ne more več uspešno uveljavljati.

V primeru, da se tožena stranka v pritožbi sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče takšnih razlogov ni dolžno preizkušati, saj se zamudna sodba skladno z določbo 2. odstavka 338. člena ZPP iz teh razlogov ne more izpodbijati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka sklicuje v pritožbi prav na takšne razloge oziroma, da zaradi neresničnih tožničinih navedb v tožbi dejansko stanje v sporu ni popolno ugotovljeno.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka v zvezi s pritožbo ni priglasila pritožbenih stroškov, takšne stroške je priglasila le tožnica v odgovoru na pritožbo. Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije pritožbene stroške, saj njen odgovor ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).