Jedro

Starša izvajata starševsko skrb sporazumno v skladu s koristjo otrok, če se ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD, ali na njuno željo mediatorji. Skladno s tretjim odstavkom 151. člena DZ o vprašanjih dnevnega življenja in o stalnem prebivališču otrok odloča nasprotna udeleženka, kateri sta bila otroka s sodno poravnano zaupana v vzgojo in varstvo, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na njun razvoj.

Nezmožnost staršev za dogovor glede izvajanja stikov povzroči nekonsistentnost, ker stiki niso urejeni, prične se rušiti odnos otrok z nerezidenčnim staršem, s tem pa je ogrožena osebnostna rast otroka.

Začasna odredba, kakršno je izdalo sodišče prve stopnje, je po vsebini odločitev sodišča o izvajanju starševske skrbi. Višje sodišče ugotavlja, da so izpolnjene predpostavke, za izdajo tovrstne začasne odredbe. Vprašanje izvajanja stikov lahko bistveno vpliva na otrokov razvoj. Pritrditi je treba nasprotni udeleženki, da sta otroka s tem, ko ju predlagatelj po končanem stiku, ki se z izdano začasno odredbo niso spremenili, pušča daleč stran od njunega bivališča, ogrožena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka_

1. Oče (v nadaljevanju: predlagatelj) dne ... 2014 rojenih dvojčkov A. in B. je vložil predlog za znižanje preživnine in spremembo stikov, ki sta bila dogovorjena s poravnavo z dne 23. 5. 2018, mati (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka) pa je nato vložila nasprotni predlog zaradi spremembe stikov in predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je zadevi združilo v skupno obravnavanje. Predlogu za izdajo začasne odredbe je sodišče ugodilo in odločilo, da mora predlagatelj po končanih stikih, ki potekajo v obsegu, kot so bili določeni s sodno poravnavo z dne 23. 7. 2018, otroka vsakokrat predati mami na naslovu X. ter za primer kršitve določilo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper izdano začasno odredbo (točka I. izreka), po uradni dolžnosti pa sklep o izdani začasni odredbi spremenilo tako, da je predlagatelj dolžan mladoletna otroka po zaključku stikov predati mami najkasneje do 19.30 ure (točka II. izreka). Odločilo je še, da v ostalem ostane sklep o začasni odredbi nespremenjen in da pravno sredstvo zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Pritožuje se predlagatelj, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da ni presojalo edinega pogoja, ki mora biti podan za izdajo začasne odredbe, to je, ali sta otroka ogrožena. Otrok s tem, ko ju pusti na naslovu ... v Y., kjer sta živela pred selitvijo, še vedno pa tam prebiva njuna babica, otrok ne ogroža. Z začasno odredbo je sodišče ustno poseglo v pravico otrok do učinkovitega stika z očetom in to zgolj zaradi neprilagodljivosti matere, ki svoje potrebe in koristi postavlja pred koristi otrok. Prvostopenjsko sodišče je samo skušalo sanirati to napako tako, da je stike podaljšalo do 19.30 ure. Kljub temu je izdana začasna odredba še vedno nezakonita in nepotrebna. Konfliktni odnos med staršema glede logistike prevoza, ne more biti razlog za omejitev stikov očeta z otrokoma. Otroka v Y. nikoli ni pustil sama ali pri predaji storil karkoli, kar bi ju ogrožalo. Smisel začasne odredbe ni v tem, da se izvajanje stikov, karseda prilagodi potrebam oziroma željam matere, ki so ji otroci zaupani v vzgojo in varstvo. Mati s svojim neprilagodljivim obnašanjem in izključevanjem očeta iz starševske vloge posega v korist otrok. Noče jih priti iskat ob 19.00 uri v Y. in ne pristaja na to, da bi se stik podaljšal do 20.00 ure, ko je pripravljen on otroka pripeljati v X. Vsakič vnaprej obvesti nasprotno udeleženko kam in kdaj bo po stiku pripeljal otroka. O vsem tem izpodbijani sklep nima razlogov in se ga ne da preveriti. Odločitev je protispisna in arbitrarna, saj nasprotna udeleženka za svoje navedbe ni predložila nobenega dokaza, razen trditev, ki pa niso resnične. Vse do 20. 9. 2020 se je strinjala, da ji otroka po stiku preda v Y. Nasprotna udeleženka je nastrojena proti njemu, kar je zaznal tudi CSD. Dejansko gre za nesoglasje staršev glede podaljšanja stikov za eno uro zaradi preselitve matere in otrok v drugi kraj in neenakomerne logistike porazdelitve prevoza otrok. Takšno nesoglasje pa ne narekuje izdaje začasne odredbe. Stiki so s sodno poravnavo določeni od 16.00 do 19.00 ure, mati pa preprečuje, da bi otroka lahko prevzel že pred 16.00 uro. Preprečuje tudi stike otrok z babico in dedkom po očetovi strani. S tem, ko je sodišče podaljšalo stik za pol ure, je delno rešilo le spor med staršema, največje koristi otrok pa ni zaščitilo. Moralo bi odločiti tudi, da lahko otroka med tednom prevzame že po zaključku pouka, kar je v nasprotnem predlogu navajala tudi nasprotna udeleženka, tako željo izražata tudi otroka. Koristi otrok so ogrožene s tem, ko sta prikrajšana pri stikih z očetom, čeprav izražata željo, da bi se stiki podaljšali. Sklep je nepravilen in nezakonit iz razloga, ker je sodišče celotno logistiko vožnje ponovno neupravičeno naprtilo le v breme očeta. Mati ni podala tehtnih razlogov zaradi katerih se ne bi bila zmožna prilagoditi in prevzeti del bremena prevozov otrok. Delovni čas matere ne more biti ovira, ki bi njemu preprečevala stike z otrokoma. Tudi pri odločitvi o izvajanju stikov, je treba bremena ustrezno porazdeliti med oba starša. Pritožbenemu sodišču predlaga, da razveljavi začasno odredbo, ker ni z ničemer izkazana ogroženost otrok, razveljavi naj tudi odločitev v točki II izreka in samo določi stike tako, da lahko otroka med tednom prevzame že v šoli po zaključku šolskega pouka ali izvenšolskih dejavnosti in ima otroka do 19.30 ure, ko ju na domu očeta prevzame mati, podredno naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. V celoti pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa. Pojasnjuje, da sta otroka že bila puščena pred vrati svojega nekdanjega doma v Y. in s tem ogrožena. Breme vzgoje in varstva dveh mladoletnih otrok, od katerih ima eden resne zdravstvene težave. Ker ima zaradi svojega poklica policistke spremenljiv urnik, predlagatelj pa je zaradi svojega poklica pilota v Sloveniji, le približno polovico meseca in ima takrat cele dneve čas, je sodišče odločilo pravilno, da je otroka dolžan po stiku pripeljati na njun dom v X. Strinja se s tem, da je sodišče podaljšalo stik za pol ure. Predlagatelj v resnici otroka prevzema že ob 13.00 uri v šoli in ni res, da stiki potekajo zgolj od 16.00 ure dalje. S prevzemanjem otrok ob 13.00 uri se strinja, tak način prevzemanja otrok sama vzpodbuja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta se po razvezi s sodno poravnavo z dne 23. 5. 2018 dogovorila, da se mld. otroka zaupata v vzgojo in varstvo mami, oče pa ima z njima stike trikrat tedensko, in sicer otroka prevzame ob 16.00 uri v vrtcu ter ju do 19.00 ure preda na domu matere (dogovorila sta se tudi glede vikend stikov in stikov med počitnicami ter glede preživnine, kar pa za odločitev v tem pritožbenem postopku ni relevantno). Z dnem 21. 10. 2020 izdano začasno odredbo, sodišče obsega stikov ni spremenilo, odločilo je le, da je predlagatelj dolžan otroka po končanem stiku predati materi na naslovu v X. Stiki so se izvrševali skladno z dogovorom sodne poravnave, do problemov pa je začelo prihajati, ko se je mati z otrokoma odselila iz Y. v X. Predlagatelj vztraja, da bo otroka še naprej predajal nasprotni udeleženki v Y. ob 19.00 uri, ker če bi ju vozil v X., bi velik del stika porabil za vožnjo, ali pa naj se stik podaljša do 20.00 ure, ko bo otroka pripeljal v X. že pripravljena za spanje. Glede na tako trditveno podlago v resnici ne gre za spor o stikih nerezidenčnega starša z otrokoma, pač pa za spor med staršema glede izvajanja njune starševske skrbi.

5. Izvajanje starševske skrbi Družinski zakonik (DZ) ureja v 151. členu. Starša jo izvajata sporazumno v skladu s koristjo otrok, če se ne moreta sporazumeti, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga CSD, ali na njuno željo mediatorji. Skladno s tretjim odstavkom 151. člena DZ o vprašanjih dnevnega življenja in o stalnem prebivališču, otrok strank postopka odloča nasprotna udeleženka, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na njun razvoj.

6. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje v sklepu o izdaji začasne odredbe v točki 10, nezmožnost staršev za dogovor glede izvajanja stikov povzroči nekonsistentnost, ker stiki niso urejeni, se prične rušiti odnos otrok z nerezidenčnim staršem, s tem pa je ogrožena osebnostna rast otroka. Ne drži torej pritožbeni očitek, da sodišče ogroženosti otrok ni ugotavljalo. Neurejenost stikov in posledična ogroženost otrokovega skladnega psihofizičnega razvoja pa bistveno vpliva na otrokov razvoj. V takem primeru skladno s četrtim odstavkom 151. člena ZD o spornem vprašanju odloči sodišče. 7. Začasna odredba, kakršno je izdalo sodišče prve stopnje, je po vsebini odločitev sodišča o izvajanju starševske skrbi. Višje sodišče ugotavlja, da so izpolnjene predpostavke, za izdajo tovrstne začasne odredbe. Vprašanje izvajanja stikov lahko bistveno vpliva na otrokov razvoj. Pritrditi je treba nasprotni udeleženki, da je s tem, ko predlagatelj otroka po končanem stiku, ki se z izdano začasno odredbo niso spremenili, pušča otroka daleč stran od njunega bivališča, ogrožena. Ni dolžnost babice, da prevzema otroka po stiku z očetom, glede na dogovor v sodni poravnavi, da bo oče otroka predal mami na domu, pa tudi ni dolžnost mame, da prihaja po otroka v Y. Dejstvo je, da se je mati z otrokoma preselila v drug kraj. Če predlagatelj s tem ni soglašal, bi moral sprožiti v 151. členu DZ predvidene postopke. Tak postopek je bil dejansko sprožen v zvezi z vprašanjem predaje otrok po stikih s predlogom nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe. Že pred podajo predloga za izdajo začasne odredbe, in sicer 9. 9. 2020, se je nasprotna udeleženka zglasila na pristojnem CSD zaradi težav pri izvajanju stikov, CSD je opravil več razgovorov z obema, vendar do sklenitve sporazuma ni prišlo (gl. priloge C1 do C5). Ker je nujno, da imajo nerezidenčni starš in otroci kontinuirane in urejene stike, je materialnopravno pravilno o predaji otrok po koncu stikov odločiti z začasno odredbo. Glede na konfliktnost odnosa med staršema, ki se s tem postopkom le še poglablja, spor med njima zelo verjetno ne bo hitro končan, torej stiki še kar nekaj časa ne bodo urejeni tako, da bi se prilagodili novim razmeram (predlagatelj ima novo zaposlitev in je približno polovico meseca v tujini, nasprotna udeleženka z otrokoma se je preselila v drug kraj, otroka odraščata, nista več v vrtcu). Zato z zavarovanjem koristi otrok ni mogoče čakati do končne odločitve o predlogih obeh staršev za novo ureditev stikov otrok z očetom.

8. Vse ostale navedbe obeh strank za odločitev o predlagani začasni odredbi niso relevantne, zato višje sodišče nanje ne bo odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1).

9. S sodno poravnavo določene stike je sodišče prve stopnje spremenilo v II. točki sklepa, s katerim je v I. točki odločalo o ugovoru predlagatelja zoper izdano začasno odredbo. Odločitev je sicer vsebovana v sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje odločalo tudi o ugovoru predlagatelja zoper izdano začasno odredbo, vendar gre po vsebini za samostojno odločitev o spremembi s sodno poravnavo določenih stikov predlagatelja z otrokoma. Ker se stiki podaljšujejo, je točka II izreka izpodbijanega sklepa pritožniku sicer v korist, glede na trditveno podlago sodišče pri odločitvi o spremembi stikov, ki jo je sprejelo po uradni dolžnosti, ni sledilo predlagatelju v zahtevi, da bi stiki trajali do 20.00 ure in da bi se začeli že ob 13.00 uri, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Z začasno odredbo, torej pred končno odločitvijo o stikih, se odloča le izjemoma, npr. če stikov sploh ni, če se otrok stikom upira ipd. Stiki med predlagateljem in otrokoma se redno izvajajo, razne problemov glede predaje otrok po končanem stiku, potekajo nemoteno, mati izrecno soglaša tudi s tem, da se stiki pričnejo pred 16.00 uro. Zgolj želja po podaljšanju stikov, ki se sicer redno izvajajo, ni razlog za izdajo začasne odredbe o stikih, ki je eden od ukrepov za varstvo koristi otrok (159. člen DZ) in se izda le v primeru izkazane ogroženosti otroka (161. člen DZ). Zaradi tega, ker sicer redno potekajoči in uspešni stiki ne trajajo toliko časa, kot si želi predlagatelj (verjetno tudi otroka) pa otrokova korist ni tako ogrožena, da bi bil potreben takojšen poseg države, pristop pri izdajo začasnih odredb mora biti restriktiven, določitev optimalnega načina stikov med nerezidenčnim staršem in otroki, bo stvar končne odločitve v tej zadevi.

10. Ker je odločitev o zavrnitvi ugovora zoper izdano začasno odredbo materialnopravno pravilna in ker ni materialnopravno podlage za razširitev stikov z začasno odredbo, dejansko stanje, ki je relevantno za odločitev o začasni odredbi je pravilno in popolno ugotovljeno, pa tudi nobenih upoštevnih procesnih kršitev ni, je višje sodišče pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in 101. členu ZNP-1. Ker je postopek v interesu obeh strank in se vodi zaradi zagotavljanja koristi njunih otrok, nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.