Jedro

Tožeča stranka ima za terjatev, ki jo vtožuje v pravdnem postopku že pravnomočen sklep o izvršbi zoper družbo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod. Po 4. odst. 27. čl. ZFPPod se v tem primeru šteje, da so družbeniki izbrisane družbe podali izjavo po 1. odst. 394. čl. ZGD, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Ker gre v konkretnem primeru za prevzem dolga po samem zakonu in je obveznost izbrisane družbe prešla na družbenico na podlagi zakona, je prvostopenjsko sodišče odločalo o že razsojeni stvari.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i in tožba zavrže. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 132.420,00 SIT in stroške pritožbenega postopka v znesku 69.540,00 SIT, vse v 15 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 193.904,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila in sicer od 54.121,00 SIT od 13.5.1995, od 28.578,00 SIT od 12.9.1995, od 28.969,50 SIT od 12.10.1995, od 28.731,00 SIT od 11.8.1995, od 43.840,50 SIT od 13.7.1995 in od 45.979,50 SIT od 13.6.1995 ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 130.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.5.2002 do plačila. Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti od zneska 300,00 SIT od 23.7.1995 do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka, v kolikor je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. Sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po zakonu. V pritožbi poudarja, da so družbeniki enotni in nujni sosporniki in da bi morala biti tožba vložena zoper obe družbenici. Nadalje poudarja, da je v zadevi že bilo pravnomočno razsojeno, kajti tožeča stranka ima izvršilni naslov zoper družbo M.D. d.o.o., ki je pravni prednik tožene stranke. Nadalje zatrjuje, da je določba 27. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) tudi v nasprotju z Ustavo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi. Pritožba je utemeljena. Tako v pritožbi kot tekom celotnega postopka je tožena stranka zatrjevala, da gre za razsojeno stvar, kajti tožeča stranka ima za terjatev, ki jo vtožuje v tem pravdnem postopku že pravnomočen sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Piranu pod opr.št. Ig 1517/95 z dne 15.12.1995 zoper družbo M.D. d.o.o., tožena stranka pa je družbenica te družbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izpiska iz sodnega registra za družbo M.D. d.o.o. izhaja, da je bila ta na podlagi 2. odst. 37. čl. ZFPPod v zvezi s 1. odst. 29. čl. izbrisana iz sodnega registra, ker ni v zakonsko določenem roku opravila uskladitve po 1. in 2. odst. 580. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Iz izpiska tudi izhaja, da je bila tožena stranka družbenica te družbe. Po 4. odst. 27. čl. istega zakona se v tem primeru šteje, da so družbeniki gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v 1. odst. 394. čl. ZGD, to je, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Za te obveznosti odgovarjajo družbeniki solidarno z vsem svojim premoženjem. Izvršilni naslov res ni bil izdan zoper družbenico, je pa kljub temu izkazan prehod obveznosti nanjo na podlagi citiranih določb zakona in z izpiskom iz sodnega registra. Gre za prevzem dolga po samem zakonu, ki ga potrjuje javna listina, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna pritožbena trditev, da gre za razsojeno stvar, saj je obveznost prešla na toženo stranko. Res je sicer Ustavno sodišče z odločbo U-I-218/99 z dne 9.10.2002 ugotovilo, da je 6. odst. 580. čl. ZGD ter 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod niso v skladu z Ustavo, kolikor se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe in navedena odločitev pomeni, da bo moralo sodišče ugotavljati odgovornost posameznega družbenika za obveznosti družbe v odvisnosti od vpliva, ki so ga imeli na poslovanje družbe, vendar to le na ugovor družbenika. Ta ustavna odločba ne vpliva na predmetni spor. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločalo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbi ugoditi ter izpodbijano sodbo razveljaviti ter tožbo zavreči (2. odst. 354. čl. ZPP). Glede stroškov postopka pa je nastopila situacija iz 2. odst. 165. čl. ZPP, zato je pritožbeno sodišče moralo odločiti tudi o stroških postopka. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 132.420,00 SIT, kar predstavlja stroške za zastopanje ter stroške za takse in materialne stroške. Pritožbeno sodišče je vse priglašene stroške tožene stranke odmerilo v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo ter opravljenimi procesnimi dejanji stranke in ob tem upoštevalo, da toženi stranki gredo le potrebni stroški za pravdo. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji mora tožeča stranka povrniti tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 69.540,00 SIT, kar predstavlja stroške za zastopanje in stroške za takse, prav tako odmerjene v skladu z veljavno taksno in odvetniško tarifo.