Jedro

Neugotavljanje drugih elementov odškodninske obveznosti potem, ko je sodišče ugotovilo, da ni podana protipravnost ravnanja potencialnega povzročitelja škode, v nobenem primeru ne more predstavljati procesne kršitve.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, ki se nanaša na pravdne stroške, v preostalem delu pa se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora toženka tožniku plačati odškodnino v znesku 10.000.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila. Sodišče je z odločbo tudi zavezalo tožnika, da toženki povrne stroške postopka.

2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je po svojem pooblaščencu vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi „bistvenih kršitev postopka in napačne uporabe materialnega prava“. Poudaril je, da je pravni laik v težkem socialnem položaju, ki je večkrat zaprosil za brezplačno pravno pomoč, ta pa mu ni bila odobrena pravočasno. Zato se je sam moral ukvarjati s pravnimi zadevami, zaradi česar so bili predlogi za izločitev sodnice A. A. in Okrožnega sodišča v Kranju prepozni oziroma pravno nepravilni. Če bi imel tožnik strokovno pomoč bi nedvomno uspel s svojimi predlogi. Zaradi tega naj bi bila podana protipravnostna ravnanja tožene stranke. Nižji sodišči naj bi zaradi zmotne uporabe materialnega prava napačno menili, da ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke, zaradi česar nista ugotavljali ostalih elementov odškodninskega delikta in s tem kršili določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP o izvajanju dokazov. Kršen naj bi bil tudi 23. člen Ustave RS. Revident izrecno poudarja, da se revizija nanaša tudi na odločitev sodišča o pravdnih stroških toženke, ki naj bi bili previsoko odmerjeni.

4. Revizija v zvezi s stroški pravdnega postopka ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

O dovoljenosti revizije.

5. Vrhovno sodišče se je v svojih odločbah že večkrat izreklo o tem, da revizija proti odločitvi o stroških postopka (ki ima naravo sklepa), ni dovoljena, ker ne gre za sklep sodišča, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.(1) O utemeljenosti revizije.

6. Neugotavljanje drugih elementov odškodninske obveznosti potem, ko je sodišče ugotovilo, da ni podana protipravnost ravnanja potencialnega povzročitelja škode, v nobenem primeru ne more predstavljati procesne kršitve. Neutemeljeni sta tudi nekonkretizirani revizijski trditvi o kršitvi 23. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah - EKČP. 7. Tudi Vrhovno sodišče je prepričano, da neglede na skope in posplošene revizijske trditve, ni podan pravni temelj odškodninske obveznosti države. S tem v zvezi v celoti soglaša s stališčem nižjih sodišč, da tožniku ni mogla nastati škoda zaradi relevantnega protipravnega ravnanja, za katerega bi odškodninsko odgovarjala toženka. Ker tako ni podana ena od predpostavk odškodninske obveznosti, se nižji sodišči tudi pravilno nista ukvarjali z vprašanjem, ali so morda podane ostale predpostavke civilnega delikta.

8. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj sklepe VSRS II Ips 272/2011 z dne 28. 8. 2014, II Ips 922/2006 z dne 1. 7. 2009, II Ips 292/2008 z dne 24. 9. 2009 in II Ips 29/2013 z dne 25. 7. 2013 ter določbo 384. člena ZPP.