Jedro

Pritožnica, ki kot dedinja izpodbija dano izjavo, da se odpoveduje svojemu dednemu deležu oziroma ga odstopa v korist druge dedinje, za katero trdi, da je bila od nje pridobljena na zvijačen način, pa med dedinjama ni soglasja o tem, lahko njeno razveljavitev doseže le po splošnih predpisih obligacijskega prava z ustrezno tožbo. Ker pritožnica pravnomočne odločbe o tem, da je bila dedna izjava od nje pridobljena z zvijačo, ni predložila, njenih trditev o tem tudi ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo dodatni sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da spada v zapuščino še 1/2 stanovanja v stanovanjski hiši na T. 43, na parc. št. 1603/1, vpisani v vl. št. 2506 k.o. B., ki še ni zemljiškoknjižno vpisano. To dodatno zapuščino je dodelilo zapustnikovi vdovi A. S., ob upoštevanju prejete dedne izjave M. D..

Zoper sklep se je pritožila dedinja M. D.. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni, tako da deduje ustrezni dedni delež, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. V pritožbi navaja, da je bil dodatni sklep o dedovanju izdan brez naroka. Njena dedna izjava ne vsebuje njene prave volje o odpovedi dedovanju. Podpisala jo je, potem ko jo ji je zapustnikova vdova predložila v podpis, s pojasnilom, da je podpis potreben za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zvezi s stanovanjem.

Pritožnica je bila prepričana, da je to res in je izjavo brez zadržkov podpisala. Šele po prejemu dodatnega sklepa o dedovanju, je ugotovila, da ji je bila podtaknjena v podpis izjava o odpovedi dedovanju, ki jo ne bi nikoli podpisala, saj meni, da ji pripada delež na stanovanju. Vdova je prišla do njene dedne izjave na zvijačen način. Zato je pravno neučinkovita in ne more biti podlaga za izdajo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega bi bila ob zapuščino.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 221. čl. Zakona o dedovanju (ZD) sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli pozneje najdeno premoženje z novim sklepom, na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo, kadar obstaja najdeno premoženje iz nepremičnin, kot je v danem primeru, vendar le, če bi ne bilo preje zapuščinske obravnave. V danem primeru pa je bila pred izdajo sklepa o dedovanju opravljena zapuščinska obravnava in jo zato za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju ni bilo potrebno ponovno opraviti.

Pritožnica zatrjuje, da ji je bila izjava o odpovedi dedovanju podtaknjena in da ne izraža njene prave volje, ker se deležu na stanovanju nikoli ni nameravala odpovedati. Pritožbeno sodišče glede na jasnost zapisa o odpovedi dednemu deležu na enosobnem stanovanju v korist pokojnikove žene A. S., tem trditvam težko verjame, vendar pa to ni bistveno. Po 138. čl. je izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine nepreklicna, vendar pa po 2. odst. citiranega člena lahko dedič, ki je dal izjavo, zahteva njeno razveljavitev, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali z zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. V zvezi s tem je prvostopenjsko sodišče tudi opravilo narok, vendar je pooblaščenec dedinje A. S. vztrajal pri tem, da pri pritožnici ni šlo za izjavo, ki bi bila povzročena z zvijačo oziroma dana v zmoti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno predložilo pritožbo dedinje M. D. v reševanje pritožbenemu sodišču v obravnavanje. Vendar pa to ugotavlja, da je njena pritožba neutemeljena. Dedna izjava je enostranski pravni akt, ki zavezuje tistega, ki ga je izdal in se njena veljavnost presoja po splošnih pravilih civilnega prava. Dedna izjava zato velja za pravno veljavno vse dokler ni s pravnomočno sodno odločbo, ki učinkuje za nazaj (ex tunc), razveljavljena. Za razveljavitev dedne izjave je torej potrebna sodna odločba in v primeru, kadar stranki nista soglasni oziroma kadar je med njima spor o dejstvu, ali se je dedinja odpovedala dedovanju, tak spor rešuje pravdno sodišče. Pritožbeno sodišče je zato glede na navedeno pritožbo dedinje kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani dodatni sklep o dedovanju potrdilo na podlagi določbe 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. čl. ZD.