Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Mladoletni sin udeležencev (star 7 let) je bil s sklepom II N 203/2019 avgusta 2021 zaupan v varstvo in vzgojo materi, urejeni so bili stiki z očetom in določena preživnina. Oba udeleženca sta zaradi spremenjenih razmer zahtevala spremembo tega sklepa: mati glede stikov, oče pa glede varstva in vzgoje otroka. S pravnomočnim sklepom o začasni odredbi s 24. 3. 2023 je bil deček začasno zaupan v varstvo in vzgojo očetu, nasprotnemu udeležencu.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za izločitev sodne izvedenke mag. Renate Kos Berlak, predlog za izdajo začasne odredbe ter ugovor na prepis zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo. Odločilo je, da se prvotna odločba spremeni tako, da se mladoletni sin zaupa v varstvo in vzgojo očetu in določilo režim stikov z materjo. Materi je za čas od 1. 4. 2023 dalje naložilo plačilo mesečne preživnine v višini 446 EUR.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v celoti potrdilo.

4.Predlagateljica Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede vprašanj:

Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je upoštevalo mnenje mag. Renate Kos Berlak, čeprav je slednje temeljilo na nestandardiziranih in subjektivnih testih in torej neustrezni metodologiji, pri čemer je sodišče oprlo se na to njeno mnenje, ki torej ni oprto na znanost in stroko ter je podano na osnovi izvedenkinega prepričanja, da je sama medij (vir strokovnih spoznanj), kar pa je relativno bistvena kršitev določb ZPP, ki ima vpliv na končno odločitev, saj gre za kršitev pravil in načela, da mora mnenje temeljiti na znanosti in pravilih stroke, tako da je njeno mnenje nemožno znanstveno preizkusiti?

Ali je dopustna uporaba nestandardiziranih testov, upoštevaje dejstvo, da je znanost enotna in univerzalna, četudi skupina ekonomsko povezanih izvedencev klinične psihologije, združenih v civilno pravno osebo, ki sprejme tak sklep (ki pa odstopa od zahtev znanosti, kar je izpovedal dr. Igor Areh), kar vse je sprakticirano v njenem mnenju, ki tako predstavlja le njeno subjektivno videnje, ne pa na znanosti in stroki spisano izvedensko mnenje in posledično uporaba takega mnenja kot odgovorov izvedenca, temelječih na znanosti in stroki, ki se zahteva pri oceni osebnosti človeka, konkretno predlagateljice, ter tako sprejeta odločitev ne pomeni arbitrarnosti in posega v pravico do zakonitega in poštenega postopka po 22., 23. in 25. členu URS ter 6. členu EKČP?

Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko ni bilo upoštevano mnenje imenovane izvedenke Okanović iz prejšnjega postopka (iz nedaljnega obdobja, torej izpred 3 let)?

Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko ni bilo upoštevano mnenje dveh kliničnih psihologinj (mag. Bilobrk in Faganeli), ki predstavljata stroko in sta tekom postopka dlje časa obravnavali družino ter svoje ugotovitve tudi izpovedali kot priči?

Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko na naroku ni upoštevalo izjav predlagateljice, ki je poleg vloge še ustno pojasnila številne nepravilnosti izvedenke, ki se nanašajo na vsebinske zapise v poročilu izvedenke?

Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je upoštevalo mnenje izvedenke, ki kaže popolnoma nasprotujoče ugotovitve o otroku. Ko v svojem mnenju (str. 26) nadpovprečno inteligentnega otroka (po mnenju drugih strokovnjakov in ostalega strokovnega osebja v vrtcu in sedaj v šoli) označi kot podpovprečnega? Iz slednjega se velja vprašati, kakšne so ostale ugotovitve, morda tudi nasprotujoče?

Ali bi sodišče v tovrstnem primeru, ko si torej pridobljena (izvedenska) mnenja nasprotujejo, moralo angažirati novega izvedenca ali pa bi moralo tehtati strokovnost vseh podanih mnenj in se opredeliti tudi do tistega, ki ne temelji na znanosti, ga primerjati z mnenji, kjer je uporabljena znanstvena metodika in stroka, ali pa je lahko naslonilo se na mnenje izvedenke mag. Renate Kos Berlak, z obrazložitvijo, da osebnost lahko oceni le klinični psiholog, čeprav je splošno znano v Sloveniji, da osebnostne teste in posledično oceno osebnosti prakticirajo vsi psihologi s končano 7. stopnjo izobrazbe in pridobljenim certifikatom za uporabo standardiziranega testa v Sloveniji (ki je z licenco odstopljen v uporabo) strokovni javnosti?

Ali je sodišče v predmetnem postopku pravilno postopalo s tem, ko se je pri svoji odločitvi oprlo na okoliščine izpred več let? Torej, ali lahko sodišče v postopku glede dodelitve mld. otroka (določitve stikov in preživnine) v svoji odločitvi kot bistvene okoliščine upošteva razloge, ki že zdavnaj niso več aktualni in je prišlo v vmesnem obdobju do bistveno spremenjenih razmer (ki so povsem drugačne kot tiste pred začetkom postopka)?

Upoštevaje primarno načelo, torej vzpostavitev skupnega starševstva, ali je sodišče utemeljeno presojalo nezmožnost slednjega zgolj na podlagi materinih dejanj in je presojalo zgolj slednja (ne pa tudi očetovih)?

Ali zgolj otežena komunikacija (in nepopolno pomanjkanje le-te!), utemeljuje zaključek sodišča da med staršema ni možna vzpostavitev skupnega starševstva?

Ali sodišče pri določitvi preživnine kot prihodek matere utemeljeno upošteva njena solastništva v družbah, kljub dejstvu, da zgolj iz tega ne prejema nobenega dohodka?

Ali je sodišče izvedlo pravilen preračun izračun preživnine s tem, ko je v okviru potreb otroka upoštevalo vse njegove stroške vključno s prehrano, oblačili, aktivnostmi, pri čemer je nato slednje enostavno matematično razdelilo med starša glede na odstotek stikov, pri čemer ni upoštevalo, da mati v času, ko je otrok pri njej, v celoti poskrbi za vse njegove potrebe?

Ali je sodišče izvedlo pravilen izračun preživnine s tem, ko je na podlagi mnenja mnenje upoštevalo tudi strošek vrtca za otroka, ki že 8 mesecev ne obstaja več, saj je otrok v osnovni šoli?

Ali je sodišče s tem, ko je v postopku v zvezi dodelitve mladoletnega otroka, določitve stikov in preživnine zavrnilo predlog za imenovanje kolizijskega skrbnika, ravnalo pravilno? Ali je s takšno odločitvijo kršilo pravico otroka biti slišan?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).