Jedro

Na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Sodišče prve stopnje je to določbo pravilno upoštevalo. Vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, da se razveljavijo volitve za člane sveta delavcev družbe A. d. o. o. dne 16. 6. 2021 in sklep nasprotne udeleženke o ugotovitvi in razglasitvi rezultatov o izvoljenih kandidatih za člane sveta delavcev družbe A. d. o. o. z dne 17. 6. 2021; da je nasprotna udeleženka dolžna opraviti nove volitve v 60-ih dneh od pravnomočnosti sodbe; ter še podrejeni predlog o razveljavitvi sklepa nasprotne udeleženke o ugotovitvi in razglasitvi rezultatov o izvoljenih kandidatih za člane sveta delavcev družbe A. d. o. o. z dne 17. 6. 2021 ter o ponovni odločitvi o imenih izvoljenih kandidatov v svet delavcev navedene družbe. Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka v višini 3.023,23 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka.

2. Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj iz vseh treh pritožbenih razlogov. Navaja, da v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), da pa se da vseeno izluščiti, da je sodišče ugotovilo, da je na volišču prihajalo do kršitev prvega odstavka 22. člena ZSDU. Ugotovilo je namreč, da so se na volišču nahajali delavci, ki tam niso imeli kaj iskati, kar pa da ni vplivalo na izid volitev. Ocenilo je, da se na volišču ne bi smela nahajati kandidata, vendar pa te kršitve ni upoštevalo, sklicujoč se na 7. člen ZPP, češ da predlagatelj ni navedel, da je prisotnost vplivala na število glasov in s tem na rezultat volitev. Ker sodišče opisanega ni pravilno upoštevalo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Predstavnika predlagatelja (B.B. in C.C.) sta bila prisotna na volišču. Predlagatelj ju je predlagal za dokazovanje, da so bile na volišču prisotne osebe, ki se tam ne bi smele nahajati. Nobeden od njiju ne pozna D.D. in E.E., zato predlagatelj ni mogel podati navedb o tem. Ker je B.B. vodstvu predlagatelja poročal, da lahko dejstva o zadrževanju drugih oseb in F.F. potrdi G.G., je predlagatelj predlagal njegovo zaslišanje. V predlogu je navedel, da so na volišče prihajale osebe, ki so že glasovale, ter zatrjeval kršitev 22. člena ZSDU. Posebej je izpostavil F.F., ki je bil osrednja oseba pri izvedbi volitev. Zaključki sodišča, da predlagatelj volitev ne izpodbija zaradi prisotnosti D.D., so brez podlage oziroma protispisni (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Ko je sodišče ugotovilo, da sta bila med osebami na volišču dva kandidata, bi moralo ugotavljati njun vpliv na zakonitost volitev, ne pa predlagatelju očitati, da ni navedel njunih imen. Sodišče je tudi zmotno uporabilo materialno pravo - bilo je formalistično, ker ni ravnalo v skladu s preiskovalnim načelom iz ZDSS-1. Predlagatelj je jasno uveljavljal, da so opisane kršitve postopka volitev vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče je presojalo, ali je ravnanje posameznikov vplivalo na izid volitev, moralo pa bi presojati, ali bi ponavljajoče se kršitve ZSDU lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Gre za nevaren prejudic, da se tolerira »sprehajanje« na volišču, predlagatelju pa nalaga breme dokazati obstoj kršitve načela tajnosti glasovanja. Sodišče je obravnavalo posamezne kršitve, namesto da bi upoštevalo celotno dogajanje. Zmotno in nepopolno je ugotovilo dejansko stanje glede vloge F.F., ni je presojalo celovito. Dopisoval si je s kadrovsko službo glede preverjanja dolžine delovne dobe kandidatov, ki so prejeli enako število glasov. Sodišče vseh teh okoliščin, ki vzbujajo dvom v zakonitost oziroma poštenost volitev, ni ugotavljalo, se do njih ni opredeljevalo in zato ni moglo pravilno uporabiti materialnega prava s celovito presojo poteka dogodkov.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Izraža strinjanje z razlogi izpodbijane sodbe. Pritožbene navedbe glede D.D. in E.E. ocenjuje kot prepozne, nespecificirane – tudi glede uveljavljanja postopkovne kršitve v zvezi z ugotovitvijo sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi predlagatelja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, kar pomeni, da zavrača očitek pritožbe, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ter da so zaključki sodišča prve stopnje protispisni. Kršitvi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej nista podani. Enako velja za uveljavljano postopkovno kršitev glede uporabe 7. člena ZPP (razpravno načelo) v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, kar je bistven poudarek pritožbe, ki se nanaša na vprašanje zagotavljanja tajnosti volitev. Sodišče prve stopnje je namreč v zvezi s potekom volitev ugotovilo določene okoliščine, ki pa jih ni štelo kot odločilna dejstva spora, ker predlagatelj ni podal zadostnih trditev o tem.

7. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz določbe drugega odstavka 35. člena ZSDU, da morajo biti volitve organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Upoštevalo pa je tudi prvi odstavek 22. člena ZSDU, da so pri delu volilnih organov lahko navzoči tudi predstavniki kandidatov in predstavniki sindikatov, ter da po drugem odstavku 52. člena ZSDU nihče ne sme ovirati volitev.

8. Jasno je izpostavilo okvir raziskovanja - da se z zaslišanjem predstavnikov predlagatelja in nasprotne udeleženke ter članov volilne komisije in volilnih odborov preveri, ali so bile na volišču še druge osebe, ki bi vplivale na potek in rezultat volitev, bodisi s prigovarjanjem ali omejevanjem volivcev in ali je bila zagotovljena tajnost glasovanja.

9. Pri tem je pravilno pojasnilo, da je vezano na navedbe strank, in sicer je predlagateljeve navedbe v sodbi na kratko ustrezno povzelo tako: Volitve so potekale v jedilnici voznikov avtobusa pri A. d. o. o., na volišče so vstopali delavci, ki so že glasovali, čeprav bi bili lahko navzoči le predstavniki kandidatov za člane sveta delavcev in predstavniki sindikatov. Na volišču je pomočnik direktorja A. d. o. o. F.F. dajal navodila, nasvete in bil celo navzoč pri štetju glasov. Ker je njegova navzočnost lahko vplivala na volitve, oziroma na rezultate, pomeni bistveno kršitev postopka volitev, zaradi katerih jih je potrebno razveljaviti. Nasprotna udeleženka je temu nasprotovala z navedbami, da volišče ni bilo v funkciji jedilnice, da F.F. ni pomočnik direktorja, ampak vodja tehničnega področja in pomočnik direktorja za varnost in zdravje pri delu ter dotedanji predsednik sveta delavcev, da se v volitve ni vmešaval, ampak le skrbel za spoštovanje protikoronskih ukrepov, za red in za hrano ter pijačo članov volilne komisije oziroma odborov.

10. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v katerem je izvedlo več kot 15 zaslišanj, pravilno presodilo, da predlog ni utemeljen.

11. Na podlagi prvega odstavka 53. člena ZSDU imajo predlagatelji kandidatov za člane sveta delavcev v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost volitev, pravico zahtevati razveljavitev volitev. Sodišče prve stopnje je to določbo pravilno upoštevalo. Vsaka kršitev postopka volitev ne privede nujno do razveljavitve volitev. Relevantne so le kršitve, ki imajo za posledico nezakonitost volitev.

12. Predlagatelj neutemeljeno vztraja, da je v ugotovitvah sodišča dovolj podlage za ugotovitev tovrstnih kršitev postopka, kar pa ne drži. Kot je pravilno poudarilo sodišče, predlagatelj v svojih navedbah ni podal trditev o tem, da sta bila na volišču nedopustno prisotna kandidata D.D. (ki je bil izvoljen) in E.E. (ki ni bil izvoljen), tovrstne navedbe je predlagatelj podal le glede F.F., a tudi v tem delu sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev predlogu.

13. Iz izpodbijane sodbe še izhaja, da so bili na volišču poleg tistih, ki imajo to pravico po zakonu, za kratek čas prisotni tudi delavci, ki so prišli po malico, nekajkrat predsednik sveta delavcev H. d. d., nekajkrat dotedanji predsednik sveta delavcev A. d. o. o. F.F. in dva od kandidatov. Delavci, ki so prišli po malico, niso ovirali volivcev, prav tako predsednik sveta delavcev H. d. d. ne. Na volišču pa se ne bi smela nahajati kandidata D.D. in E.E.. Priča G.G. je namreč opazil, da je D.D. ogovarjal volivce, s čimer bi lahko vplival na njihovo odločitev o glasovanju, vendar pa predlagatelj volitev ne izpodbija zaradi prisotnosti D.D., ampak zaradi prisotnosti F.F,. Tako kot je bil G.G. na volišču prisoten zato, da je preveril, ali predstavniki predlagatelja na volišču kaj potrebujejo, je za člane volilnega odbora skrbel F.F.. Njegovo preverjanje ustrezne opremljenosti volišča s sredstvi za preprečevanje epidemije, ne dokazuje oviranja volitev ali kršitve načela tajnosti volitev. Prav tako sodišče ni ugotovilo, da bi se F.F. pogovarjal z volilci in tako vplival na njihovo voljo. Pogovarjal se je le z volilnimi organi - nasveti o izvajanju volitev. Njegova prisotnost v prostoru, kjer so se glasovnice štele, ni ovirala volitev in prav tako ni kršila tajnosti glasovanja, ker so bile volitve takrat že končane, predlagatelj pa napak pri štetju niti ni zatrjeval. 14. Kot nakazano, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da bi moral predlagatelj v sodnem postopku v okviru svojega trditvenega bremena izrecno navesti, da je prisotnost prvo izbranega kandidata vplivala na število njegovih glasov in s tem na rezultat volitev. Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, le v primerih iz drugega odstavka 7. člena ZPP, česar pa pritožba niti ne uveljavlja. Ugotovitev o prisotnosti dveh kandidatov na volišču brez trditvene podlage ne sme biti del dejanskega stanja, ki je podlaga odločitve. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 7. člen ZPP. Ob tem je tudi pravilno pojasnilo, da ni podlage za uporabo preiskovalnega načela iz 34. člena ZDSS-1, ki velja za individualne delovne spore, ne pa za kolektivne delovne spore, kot je predmetni.

15. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno meni, da je izpodbijana sodba nevaren prejudic, ki tolerira »sprehajanje« po volišču, predlagatelju pa nalaga pretežko breme dokazovanja kršitve načela tajnosti glasovanja. Ni utemeljen očitek, da bi moralo sodišče za sprejem pravilne odločitve bolj celovito, ne zgolj posamično, presojati kršitve, ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Tudi ne drži, da širši kontekst celotnega dogajanja kaže na nezakonitost oziroma nepoštenost volitev.

16. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

17. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).