Jedro

Tožnica je opravila strokovni izpit pri odvetniku, nato pa še preizkus strokovne usposobljenosti po 4. odstavku 31. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Ur.l. SRS, št. 5/80, 28/85, 35/85).

Nobeden od teh izpitov ni bil opravljen po določbah 14. in 15. člena navedenega zakona, zato je upravni organ pravilno zavrnil tožničino vlogo za oprostitev opravljanja splošnega dela pravosodnega izpita.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugotovila, da tožnica ni opravila strokovnega izpita v skladu s predpisi o strokovnih izpitih pripravnikov in da mora opravljati splošni in posebni del strokovnega izpita po zakonu o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da navedeni zakon ureja tudi pripravništvo in strokovni izpit pripravnikov, ki se usposabljajo za dela in naloge odvetnika. Strokovni izpit se opravi v obsegu iz 14. in 15. člena zakona, ki zajema splošni in posebni del izpita. Izpit, ki ga je opravila tožnica po pravilniku o pripravništvu in strokovnih izpitih v gospodarstvu, ni strokovni izpit odvetniškega pripravnika, opredeljen v skladu z ustreznimi predpisi in se po 16. členu navedenega zakona ne more šteti kot opravljeni del strokovnega izpita po zakonu.

V tožbi je tožnica predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožnica je opravila enoletno obvezno pripravniško prakso pri odvetniku, zaposlena pa je tudi bila pri upravnem organu. Dne 29.3.1992 je opravila strokovni izpit, ki je obsegal splošni in posebni del, dne 29.6.1993 pa preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku pri Ministrstvu za pravosodje. To je dokazala s programom pripravništva in pisnim delom strokovne naloge. Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni popolno ugotovila dejanskega stanja, napačno pa je tudi uporabila materialno pravo. Upoštevati bi morala določbo 2. odstavka 16. člena navedenega zakona in ugotoviti, kaj je tožnica že opravila in kaj mora še opraviti.

V odgovoru na tožbo je tožena stranka predlagala, da sodišče tožbo zavrne in navajala, da je smisel pripravništva pridobivanje izkušenj za opravljanje določenega strokovnega dela. Strokovni izpit pomeni preverjanje usposobljenosti za samostojno delo. Strokovni izpit, ki sledi pripravništvu v pravosodju, je lahko le izpit, ki je določen v 14. in 15. členu zakona in obsega splošni in posebni del. Njegova izvedba je določena v pravilniku o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju. Pripravništvo pri odvetniku ne more trajati le eno leto in biti zaključeno s strokovnim izpitom. Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih pripravnikov v gospodarstvu ne velja za poklice oziroma stroke, za katere je potek pripravništva in strokovnih izpitov urejen s posebnimi predpisi. Noben predpis ne določa strokovnega izpita, ki bi ga kandidat lahko opravil po enoletnem pripravništvu pri odvetniku. Iz 2. odstavka 16. člena navedenega zakona je jasno razvidno, da je dovoljena oprostitev le za celotni del splošnega dela strokovnega izpita, za posebni del pa za tista pravna področja, na katerih je kandidat že opravil izpit. Splošni upravni postopek ni v programu ne za splošni in tudi ne posebni del strokovnega izpita pripravnikov v pravosodju.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/80. 27/85, 35/85, prečiščeno besedilo) med drugim tudi ureja pripravništvo in opravljanje strokovnih izpitov v upravi in pravosodju, kamor vključuje tudi odvetnike. Iz III. dela navedenega zakona, ki ureja pravosodni izpit, izhaja, da morajo pripravniki v upravi in pravosodju opraviti izpit po tem zakonu, upoštevajoč določbe pravilnikov o programu in organizaciji pripravništva v pravosodju in državni upravi (oba v Uradnem listu SRS, št. 8/86) in pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 27/80, 8/86 in RS, št. 22/91). Na podlagi 2. odstavka 11. člena (v zvezi s 3. odstavkom 8. člena) in 2. odstavka 16. člena zakona lahko ministrstvo odloči, da je pripravnik oproščen opravljanja splošnega dela strokovnega izpita in z določenih pravnih področij posebnega dela, če je že opravil strokovni izpit v skladu z drugimi predpisi. V vlogi z dne 23.8.1993 je tožnica zaprosila za oprostitev opravljanja splošnega dela pravosodnega izpita.

V potrdilu o opravljenem strokovnem izpitu pripravnice z dne 29.3.1992, ki ga je izdal odvetnik, je navedeno, da je tožnica opravila izpit po določbah pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih v gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 18/84). Toda pripravniki, ki se usposabljajo za dela in naloge odvetnika, ne opravljajo strokovnega izpita po navedenem pravilniku, ki v 3. odstavku 1. člena tudi izrecno določa, da pravilnik ne velja za poklice oziroma stroke, za katere je potek pripravništva in strokovnih izpitov urejen s posebnimi predpisi. S posebnimi predpisi je določeno pripravništvo in opravljanje strokovnih izpitov v pravosodju, zato je tožena stranka navedeno potrdilo, na katero se sklicuje tožnica, pravilno presodila.

Dne 29.6.1993 je tožnica pred izpitno komisijo Ministrstva za pravosodje opravila preizkus strokovne usposobljenosti po 4. odstavku 31. člena zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju. Po tej določbi preizkus pomeni le preverjanje učinkovitosti izpopolnjevanja strokovne izobrazbe in preizkus znanja, o čemer komisija izda potrdilo. Tak preizkus znanja nima značaja strokovnega izpita.

Ker je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ni opravljala strokovnega izpita v skladu z vsebino navedenega zakona, je pravilno zavrnila njeno prošnjo, sodišče pa je moralo tožbo zavrniti na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77), ki je bil uporabljen na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).