Jedro

Pogojna obsodba ni primerna kazenska sankcija, če je storilec kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa vozil motorno vozilo pod močnim vplivom alkohola in brez vozniškega dovoljenja.

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženemu na podlagi III. odst. 251. čl. KZ RS izreče kazen 3 (tri) mesece zapora.

Obdolženi je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povparečnino v znesku 10.000,00 SIT.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja javnega prometa po I. in III. odstavku 251. člena KZ RS in mu po 52. čl. KZ SFRJ izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je na podlagi III. odstavka 251. člena KZ RS določilo kazen osmih mesecev zapora z dvoletno preiskusno dobo. Na podlagi 68. člena KZ SFRJ je obdolžencu izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B katergorije za dobo desetih mesecev in mu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče primerno zaporno kazen.

Pritožba je utemeljena.

Javni tožilec v pritožbi navaja, da je izrečena kazenska sankcija glede na okoliščine, zaradi katerih je do prometne nezgode prišlo, neprimerna tako iz razlogov specialne prevencije, kot tudi glede na generalno preventivne namene kaznovanja. Pritožbeno sodišče se s takšno oceno pritožnika v celoti strinja.

V postopku na prvi stopnji je namreč bilo ugotovljeno, da je obdolženec kot voznik osebnega avtomobila zaradi močne vinjenosti (2,19 do 2,23 g/kg alkohola v krvi) in vožnje s hitrostjo 120 km/h s sprednjo stranjo vozila brez zaviranja trčil v zadnjo levo stran pred njim pravilno vozečega vozila I.S., zaradi česar je sopotnica v vozilu slednjega utrpela hudo telesno poškodbo. Poleg tega obdolženi v času prometne nezgode še ni opravil vozniškega izpita, zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov pa je bil pred tem že večkrat kaznovan pri sodniku za prekrške. Prvostopenjsko sodišče je vse navedene okoliščine upoštevalo kot obteževalne okoliščine na strani obdolženca, vendar pa je po oceni sodišča druge stopnje pri izbiri vrste kazenske sankcije le-tem dalo premajhno težo. Visoka stopnja vinjenosti obdolženca, saj je eno uro po prometni nezgodi imel v krvi koncentracijo, ki več kot trikrat presega po zakonu še dopustno mero, stoodstotna prekoračitev dovoljene hitrosti v mestni vožnji, vožnja brez vozniškega dovoljenja in visoka stoponja ogrožanja prometa, ki jo je povzročil, ne opravičujejo ocene, da gre v obravnavanem primeru za družbi manj nevarno kaznivo dejanje. Le storilcem takšnih kaznivih dejanj pa je dovoljeno izrekati pogojno obsodbo.

Spričo navedenih razlogov in ob pravilnem vrednotenju olajševalnih in obteževalnih okoliščin je sodišče druge stopnje pritožbi javnega tožilca ugodilo in obdolžencu izreklo nepogojno kazen zapora v navedenem trajanju.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilih I. odst. 98. čl. in 101. čl. ZKP.