Jedro

Iz neprerekanih dejanskih ugotovitev zadeve izhaja, da je revidentka lastnica gozdnih zemljišč, ki niso varovalni gozdovi oziroma gozdovi v območjih, ki s cestami niso odprta, zato je v skladu s prvim odstavkom 49. člena Zakona o gozdovih oziroma Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest zavezana plačevati pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 65/97 – popr. in 70/00) zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 403-15/02 z dne 20. 5. 2005, s katero je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila revidentkino pritožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana – Izpostave Grosuplje, št. 09 002135 z dne 28. 2. 2002. S slednjo je prvostopenjski davčni organ revidentki odmeril obveznosti iz kmetijstva za leto 2001, in sicer pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest v znesku 2.048,50 SIT, medtem ko davka od dohodka iz kmetijstva ni odmeril (ker katastrski dohodek revidentke ne presega 30 % poprečne plače zaposlenih v RS v preteklem letu).

2. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana odločba pravilna in zakonita. V obrazložitvi sodbe se je sklicevalo na določbe tedaj veljavnega Zakona o dohodnini, Zakona o gozdovih in Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. 3. V reviziji, prej pritožbi z dne 2.12. 2006, ki jo je revizijsko sodišče prejelo 18. 9. 2013, revidentka zahteva razveljavitev izpodbijane sodbe ter povračilo 1.500.000 SIT pritožbenih in drugih stroškov, razlogov za nezakonitost izpodbijane sodbe pa ne navede.

4. Revizija, prej pritožba, ni utemeljena.

5. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

7. Po presoji revizijskega sodišča v obravnavani zadevi ni prišlo do kršitev materialnega prava, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Iz neprerekanih dejanskih ugotovitev zadeve izhaja, da je revidentka lastnica gozdnih zemljišč, ki niso varovalni gozdovi oziroma gozdovi v območjih, ki s cestami niso podprta. Kot je pravilno navedlo že prvostopenjsko sodišče, je pravna podlaga za obračunavanje pristojbine 49. člen Zakona o gozdovih, ki v prvem odstavku določa, da „lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest“. Izvedbeni predpis te zakonske določbe je Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest, ki določa metodologijo za izračun pristojbine in tudi pogoje za oprostitev plačevanja pristojbine. Glede slednjega iz 3. člena uredbe izhaja, da se pristojbina ne plačuje od varovalnih gozdov in od gozdov v območjih, ki s cestami niso odprta, ta območja pa, skladno s tam navedenimi merili, ugotovi Zavod za gozdove Slovenije, ki te podatke posreduje davčnemu organu.

8. Glede na revidentkine navedbe, da gozdne ceste vzdržuje sama oziroma da ni pooblastila nikogar za vzdrževanje cest, je smiselno pojasniti, da pristojbina ni plačilo za opravljeno storitev vzdrževanja cest, temveč je javna dajatev. Pri teh neposredne zveze med dajatvijo in povračilom ni. Sredstva, zbrana na podlagi pristojbine, so sicer namenska sredstva za vzdrževanje gozdnih cest, ki se izvaja na podlagi programa Zavoda za gozdove. Gozdne ceste niso namenjene samo lastnikom gozdov, ki gospodarijo z njimi, temveč je njihov namen širši. Gozdne ceste so namenske prometnice, ki omogočajo gospodarjenje z gozdovi, kakor tudi promet, ki ni povezan z gozdarsko dejavnostjo in je v javnem interesu, v skladu s funkcijami, ki jih ima gozd v določenem predelu (tako Vrhovno sodišče v zadevi I Up 350/2000).

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Odločitev o stroških temelji na 165. in 154. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.