Jedro

Izvršilno sodišče ne more presojati domnevne ničnosti dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij, ki naj bi bil podlaga kasnejšemu (zatrjevano ničnemu) notarskemu zapisu kreditne pogodbe in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ter ustanovitvi skupne hipoteke, ki predstavlja izvršilni naslov. Neposredno izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, za katerega velja, da je sodišče nanj vezano, zato je mogoče samo v pravdnem postopku izpodbijati vsebinsko pomanjkljivost notarskega zapisa ali uveljavljati morebitne napake volje strank.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka), dolžnikov predlog za odlog izvršbe(II. točka izreka) in še sklenilo, da dolžnik sam nosi stroške vložitve ugovora (III. točka izreka). Ugotovilo je, da je dolžniku v nasprotju z navedbami v ugovoru, upnikov predlog za izvršbo bil vročen skupaj s sklepom o izvršbi, da iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov, jasno izhaja, da je dolžnik soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo, da je bil pred vložitvijo predloga za izvršbo s strani upnika večkrat obveščen o zapadlih obveznostih, vendar dolga ni poravnal, da ga je upnik pisno obvestil o zapadlosti terjatve z dopisom z dne 14. 7. 2011 in dolžnik je prejel izjavo o zapadlosti 29. 7. 2011. Notarski zapis je bil sklenjen med upnikom in dolžnikom ter ni z ničemer pogojevan z družbo U. d.o.o., zato so dolžnikove obsežne navedbe o tem, kaj naj bi se dogajalo z družbo U. d.o.o, G.M. d.o.o. in njenimi dokapitalizacijami, za ta postopek povsem nepomembne.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi vztraja pri trditvah, da mu predlog za izvršbo ni bil vročen, temveč mu je bil vročen le sklep o izvršbi, zaradi česar je le pavšalno podal svoje ugovorne razloge in podal predlog za odlog izvršbe, tako so podane tako formalne kot tudi vsebinske pomanjkljivosti, saj je predlog za izvršbo nujni pogoj za začetek izvršilnega postopka. Odločitev sodišča na strani 4, da iz spisa izhaja, da je bil dolžniku poleg sklepa o izvršbi vročen tudi predlog za izvršbo skupaj s prilogami, preseneča, saj bi lahko dvom o trditvah dolžnika bilo mogoče odpraviti le s tehtanjem vsebine pošiljke in ne s takšnimi navedbami sodišča. Ker dolžniku predlog za izvršbo ni bil vročen, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Nadalje navaja, da predstavlja podlago in bistveni element za sklenitev posojilne pogodbe Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 6. 3. 2009, ki so ga sklenili upnik, dolžnik, N. P., U. d.o.o. in M.G. d.o.o. Na podlagi navedenega dogovora se je dolžnik kot porok zavezal prevzeti obveznosti družbe M.G. d.o.o. v višini 6,850.000,00 EUR, družba U. d.o.o. se je zavezala k prevzemu obveznosti družbe M.G. d.o.o. v višini 7,745.000,00 EUR. Navedeni dogovor sta sklenila dolžnik in U. d.o.o. z namenom, da se družbo M.G. d.o.o. skupaj s podjetjem (kar v naravi predstavlja rudnik X.) proda bremen prosto morebitnemu kupcu. Dolžnik je prevzeto obveznost po dogovoru v celoti spoštoval in z upnikom sklenil citirano posojilno pogodbo, medtem ko drugi prevzemnik družba U. d.o.o. ni izpolnila vseh obveznosti. Namesto izpolnitve svoje obveznosti je družbenik V.P. (tudi direktor družbe U. d.o.o.) kot direktor družbe M.G. d.o.o. pričel z intenzivnimi dokapitalizacijami družbe M.G. d.o.o., vse z namenom, da se družbeniku F.R. zmanjša poslovni delež v družbi M.G. d.o.o. Zaradi nezakonitih dokapitalizacij se je poslovni delež družbenika F.R. zmanjšal iz 50 % v času sklenitve dogovora na sedanjih samo 2,5 %. Po zadnje izvedeni dokapitalizaciji je družbenik V.P. prodal svoj 51 % poslovni delež družbi Z. za kupnino 20 mio EUR. Navedeno predstavlja več kot očitno kršitev dogovora in s tem podlago za razdrtje dogovora, kar ima za posledico tudi neobstoj oziroma je odpadla podlaga za sklenitev kreditne pogodbe z dne 20. 7. 2009, ki je v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa temelj za ta postopek. Na prevzem obveznosti dolžnik nikdar ne bi pristal, v kolikor bi vedel, da bo tudi upnica preko svoje hčerinske družbe N.P. aktivno delovala v smeri kršitve dogovora z dne 6. 3. 2009 in zato trdi, da je izvršba nedopustna, saj je izvršilni naslov brez dopustnega temelja oziroma je odpadel. Pogodba brez temelja ali brez dopustnega temelja je nična, kar velja tudi za pogodbe, sklenjene v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov. Prav tako ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da za odlog niso izpolnjeni pogoji, kot jih določa ZIZ. Dolžnik namreč trdi, da bi mu realizacijo izvršbe nastala nenadomestljiva škoda, ker trenutno likvidnega premoženja nima, hkrati pa trenutne razmere na trgu nepremičnin ne omogočajo, da se premoženje, ki je predmet zastave, proda po cenah, ki so veljale v času sklenitve posojilne pogodbe. Skupna vrednost zastavljenega premoženja znaša 15 mio EUR in sicer 8 mio EUR umetniška slika, 4 mio EUR nepremično premoženje in 3 mio 12% poslovni delež v družbi M.G. d.o.o., na katerem ima upnik zastavno pravico, ki pa je upnik ni vpisal v register gospodarskih družb pri gospodarskem sodišču v P., s čimer je upnik dolžniku povzročil veliko premoženjsko škodo, saj bi se sicer lahko upnik poplačal iz tega premoženja v višini 3 mio EUR.

V odgovoru na pritožbo upnik navaja, da sta sklenitev in obstoj kreditne pogodbe še vedno nesporna, da nanjo Dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 6. 3. 2009 v ničemer ne vpliva in da so bile ob vložitvi predloga za izvršbo izpolnjene vse predpostavke za dovolitev izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede zavrnitve predloga za odlog izvršbe pa upnik v odgovoru na pritožbo poudarja, da odlog izvršbe za kratek čas ne bi doprinesel k temu, da bi se zastavljene nepremičnine prodale po višji ceni in da bi se dolžnik moral že ob sklepanju pogodbe o zastavi premičnin in nepremičnin zavedati možnosti padca vrednosti predmetov zavarovanja, saj je pogodba bila sklenjena leta 2009, ko je bilo svetovno gospodarstvo že v recesiji.

Pritožba ni utemeljena.

V zvezi z ugovornimi navedbami, da dolžniku ni bil vročen predlog za izvršbo, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz vročilnice, ki izkazuje vročitev sklepa o izvršbi dolžniku (pri list. št. 5 spisa) izhaja, da je bil dolžniku poleg sklepa o izvršbi vročen tudi predlog za izvršbo s prilogami A2 - A26 ter da iz dohodne štampiljke na list. št. 1 spisa izhaja, da je predlog za izvršbo bil vložen v treh izvodih, v spisu pa se nahaja le še en izvod. Sodišče prve stopnje se je torej oprlo na vročilnico, ki predstavlja javno listino, za katero se šteje, da so v njej navedeni podatki točni (prvi odstavek 224. člena ZPP), dokler se ne dokaže nasprotno (četrti odstavek 224. člena ZPP). Tako bi dolžnik moral za svoje trditve, da mu predlog za izvršbo ni bil vročen, predlagati dokaze, na podlagi katerih bi bilo mogoče šteti, da podatki na vročilnici niso točni. V dokaz svojim trditvam glede nevročitve pa dolžnik ni niti predlagal, niti predložil nobenega dokaza, zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni preizkusilo njegovih navedb s tehtanjem pošiljke. Pritožbeno vztrajanje pri trditvah, da mu predlog za izvršbo ni bil vročen in da je s tem sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je tako neutemeljeno.

V zvezi z obširnimi pritožbenimi navedbami o ozadju za sklenitev posojilne pogodbe z upnikom, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik z njimi ne izpodbija konkretno zaključkov sodišča prve stopnje glede zavrnitve njegovega ugovora, temveč zgolj ponavlja ugovorne trditve. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko je navedlo, da je bil notarski zapis sklenjen med upnikom in dolžnikom ter ni z ničemer pogojen z družbo U. d.o.o. in da so zato dolžnikove obsežne navedbe o tem, kaj naj bi se dogajalo z družbo U. d.o.o., M.G. d.o.o. in njenimi dokapitalizacijami, nepomembne za ta izvršilni postopek. Izvršilno sodišče ne more presojati domnevne ničnosti dogovora o ureditvi medsebojnih razmerij z dne 6. 3. 2009, ki naj bi bil podlaga kasnejšemu (zatrjevano ničnemu) notarskemu zapisu kreditne pogodbe in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve ter ustanovitvi skupne hipoteke z dne 22. 7. 2009, ki predstavlja izvršilni naslov.

Prav tako je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo: (-) da iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov v tem postopku, izhaja, da dolžnik soglaša z njegovo neposredno izvršljivostjo, (-) da je bil dolžnik pred vložitvijo predloga s strani upnika večkrat obveščen o zapadlih obveznostih, vendar dolga ni poravnal, (-) da ga je upnik v skladu z določbo tretjega odstavka 20.a člena ZIZ pisno obvestil o zapadlosti terjatve z dopisom z dne 14. 7. 2011 in dolžnik je prejel izjavo o zapadlosti terjatve 29. 7. 2011. Slednje je pomenilo, da je upnik ob vložitvi predloga za izvršbo izpolnil vse formalne predpostavke za dovolitev izvršbe po prvem in tretjem odstavku 20.a člena ZIZ. Zaradi načela stroge formalne legalitete, ki izhaja iz 1. člena ZIZ, izvršilno sodišče ne sme posegati v vsebino izvršilnega naslova in upniku, ki svojo terjatev uveljavlja na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, ne more odreči sodnega varstva. Neposredno izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, na katerega je sodišče vezano (saj za izvršilne naslove velja, da sta se obstoj in višina terjatve že ugotavljala v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov), zato je mogoče samo v pravdnem postopku izpodbijati vsebinsko pomanjkljivost notarskega zapisa ali uveljavljati morebitne napake volje strank. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor dolžnika.

Če je izvršba odložena zato, ker je dolžnik vložil kakšno pravno sredstvo, traja na podlagi prvega odstavka 74. člena ZIZ odlog do konca postopka o pravnem sredstvu. Dolžnikovo pravno sredstvo v tem primeru je bil ugovor, kar pomeni, da je lahko odlog trajal najdlje do konca postopka o ugovoru. To se je zgodilo z zavrnitvijo pritožbe dolžnika zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora. Po materialnem pravu dolžnik tako ne more doseči daljšega odloga kot ga je (dejansko) dosegel, kljub zavrnitvi ugovora in predloga za odlog izvršbe z izpodbijanim sklepom. Iz tega razloga so pritožbene navedbe dolžnika, ki so pretežno ponavljanje trditev iz predloga za odlog izvršbe, neutemeljene. Prav tako dolžnik ne izpodbija konkretno zaključkov sodišča prve stopnje: (-) da ni predložil niti enega samega dokaza, s katerim bi dejansko izkazal utemeljenost svojih navedb, (-) da dolžnik ni pojasnil niti predložil dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da mu takšna škoda res nastaja oziroma ni pojasnil kakšna dejanska škoda bi njemu kot dolžniku lahko nastala s takojšnjo izvršbo, (-) da zgolj dolžnikovo prepričanje, da naj bi bila njegova škoda večja od tiste, ki bi jo lahko zaradi odloga izvršbe utrpel upnik, ne zadošča in da ta njegova trditev prav tako ni dokazno podprta.

Ostale dolžnikove pritožbene navedbe: (-) da je znašal 12 % poslovni delež v družbi M.G. d.o.o. v vrednosti 3 mio EUR v času sklenitve dodatka h kreditni pogodbi 6. 7. 2010, (-) da upnik zastavne pravice, ki je bila ustanovljena na poslovnem deležu v družbi M.G. d.o.o., ni vpisal v register gospodarskih družb pri sodišču v P., (-) da je dolžniku zaradi opustitve dolžnega dejanja nastala velika premoženjska škoda, saj bi upnik s prodajo poslovnega deleža poplačal najmanj v višini 3 mio EUR, so nedopustne pritožbene novote. Dolžnik v pritožbi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v ugovoru oziroma predlogu za odlog izvršbe pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje za to ni upoštevalo teh pritožbenih novot (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo dolžnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).