Jedro

Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrglo kot prepozno le pritožbo zoper sodbo enega izmed enotnih sospornikov, čeprav za ostala dva enotna sospornika v zvezi z enotno pritožbo vseh treh pritožbeni rok še ni potekel.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1377/99-26 z dne 11.7.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo tožnika J.D. zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 1377/99-18 z dne 24.4.2001, in sicer na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS). Sodišče prve stopnje citira določbe 70. člena ZUS in 112. člena ZPP. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je iz povratnice razvidno, da je bila tožniku J.D. sodba vročena dne 28.4.2001, kar je tožnik J.D. potrdil s podpisom. Petnajstdnevni rok, v katerem bi morala biti pritožba izročena sodišču, da bi veljala za pravočasno, je potekel v ponedeljek, dne 14.5.2001. Pritožba, ki jo je tožnik J.D. vložil po svojem pooblaščencu, pa je bila, kot izhaja iz pisemske ovojnice, poslana sodišču prve stopnje priporočeno dne 18.5.2001. Ker je bila vročena po poteku roka, jo po mnenju sodišča prve stopnje ni mogoče obravnavati kot pravočasne.

Pritožbo zoper izpodbijani sklep so vložili vsi trije tožniki: M.B., J.D. in A.D. Poudarjajo, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje v tem upravnem sporu ugotovilo pomanjkljivo. Dejstvo je, da gre za tri tožnike in da je bilo torej potrebno sodbo vročiti vsakemu od njih. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bila pritožniku sodba vročena dne 28.4.2001, pri čemer pa niti ne navaja kateremu od pritožnikov. V zvezi s tem tožniki pojasnjujejo, da je bila dne 28.4.2001 sodba dejansko vročena enemu izmed njih, to je A.D., vendar pa je bila tožnici M.B. sodba vročena šele dne 8.5.2001. Pritožbeni rok za tožnike pa izteče šele takrat, ko izteče rok za pritožbo za tistega izmed njih, kateremu je bila sodba vročena kot zadnjemu. Rok za pritožbo se je torej iztekel šele dne 23.5.2001, pritožba tožnikov pa je bila poslana sodišču prve stopnje priporočeno dne 18.5.2001. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila pritožba tožnikov vsekakor pravočasna in jo je sodišče prve stopnje povsem neutemeljeno zavrglo. Predlagajo, da pritožbeno sodišče ugodi njihovi pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Iz sodbe sodišča prve stopnje, št. U 1377/99-18 z dne 24.4.2001, izhaja, da je bila zavrnjena tožba tožnikov zoper izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 21.7.1999, s katero je tožena stranka odpravila delno odločbo Upravne enote L., Izpostava M.P. z dne 22.10.1998 in zavrnila zahtevek tožnika J.iD. za denacionalizacijo zemljišča parc. št. 321/5 vl. št. 784 in parc. št. 321/1 vl. št. 905, obe k.o. B. Sodišče prve stopnje je enotno obravnavalo vse tri tožnike kot pravne naslednike prvotnih lastnikov nacionaliziranih zemljišč in je menilo, da je zavrnitev njihovih zahtevkov za denacionalizacijo pravilna. Pritožbeno sodišče zato meni, da je sodišče prve stopnje vse tri tožnike obravnavalo kot enotne sospornike (glej 2. točko 1. odstavka 191. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS). V tem upravnem sporu so namreč predmet spora zahtevki iste vrste vseh treh tožnikov, ki se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago in velja stvarna in krajevna pristojnost Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani za vsak zahtevek v zvezi z denacionalizacijo.

Navedeno sodbo z dne 24.4.2001 je sodišče prve stopnje vročilo vsakemu posameznemu tožniku, in sicer: J.D. 28.4.2001, M.B. 3.5.2001 in A.D. (po poizvednici pri pošti L.) 8.5.2001. Vsi trije tožniki so kot enotni sosporniki poslali po pošti sodišču prve stopnje enotno pritožbo zoper navedeno sodbo z dne 24.4.2001. Glede na vročitve posameznim tožnikom kot enotnim sospornikom je sodišče prve stopnje nepravilno obravnavalo le pritožbo J.D. in jo je z izpodbijanim sklepom nepravilno zavrglo kot prepozno. Sodišče prve stopnje pri tem ni upoštevalo določb 196. in 197. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo obravnavati navedeno pritožbo kot enotno, vloženo od vseh treh tožnikov kot enotnih sospornikov, tako, da bi jo, kljub zamudi pri prekoračitvi pritožbenega roka enega izmed njih (J.D.), štelo za pravočasno, saj sta tožnica M.B. in tožnik A.D. pritožbo vložila pravočasno v pritožbenem roku, ki se je glede tožnika A.D., ki mu je bila navedena sodba vročena kot zadnjemu, iztekel šele v sredo 23.5.2001. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS ugodilo pritožbi ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo.