Jedro

Pritožba v tej zvezi zmotno uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kar ne drži. Obrazložitev sodbe namreč zajema tudi čas od 22. 2. 2020 do 5. 3. 2020, glede katerega je sodišče obrazložilo, da ni dokazano, da bi bilo potrebno znižanje plače za prejeta denarna nadomestila.

Ali je takšen zaključek pravilen ali ne, bo lahko pokazal šele ponovljeni postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje najprej sanirati postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka (gre namreč za takšno kršitev prvostopenjskega postopka, ki je pritožbeno sodišče samo ne more sanirati), in sicer tako, da bo predlagani dokaz izvedlo in ga vključilo v dopolnjeno dokazno oceno ali pa ga bo zavrnilo, kar lahko stori le iz ustavno dopustnega razloga, kar pa mora tudi obrazložiti.

Toženka je k pritožbi priložila dokaz, v zvezi s katerim trdi, da dokazuje tožnikovo prejemanje denarnega nadomestila v nespremenjeni višini tudi v nadaljnjem času od 22. 2. 2020 do 5. 3. 2020. Vendar pa toženka ni dokazala, da tega dokaza ni mogla predložiti že prej brez svoje krivde (prvi odstavek 337. člena ZPP), zato ga v pritožbenem postopku (npr. na način, kot predlaga toženka, da naj pritožbeno sodišče izda spremenjeno sodbo) ni dopustno upoštevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku razsodilo, da je toženka dolžna tožnika pozvati in vrniti nazaj na delo na PP A. in ga za čas od 22. 1. 2020 do 5. 3. 2020 prijaviti v zavarovanja za vpis v matične evidence v ZPIZ (I), da je toženka dolžna tožniku za čas od 22. 1. 2020 do 21. 2. 2020 obračunati bruto plačo, ki bi mu pripadala, če bi delal, zmanjšano za denarno nadomestilo med brezposelnostjo v višini 892,50 EUR mesečno, ki ga je prejemal za čas brezposelnosti, za čas od 22. 2. 2020 do 5. 3. 2020 pa v nezmanjšani višini, ter po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto zneske plač, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zapadlih zneskov, to je od vsakega 10. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila (II), da je toženka dolžna tožniku v roku 15 dni za čas od 22. 1. 2020 do 5. 3. 2020 obračunati in plačati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (III). Toženka je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 2.968,56 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka do plačila (IV). Zavrnilo je obsežnejši zahtevek (mdr. za plačilo razlike v plači), ki pa ga pritožbeno sodišče natančneje ne povzema, saj vložnik pritožbe ni tožnik, ampak toženka.

2. Toženka se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje zoper del II. točke izreka, ki se nanaša na plačo v času od 22. 2. 2020 do 5. 3. 2020, ki je sodišče ni znižalo za denarno nadomestilo za brezposelnost v višini 892,50 EUR. Poudarja, da je s tem v zvezi že v odgovoru na tožbo predlagala, da tožnik predloži odločbo o priznanem denarnem nadomestilu in da sodišče opravi poizvedbe pri ZRSZ o višini in obdobju prejemanja tega nadomestila. Sodišče dokaznemu predlogu ni sledilo, tudi ni obrazložilo, zakaj ga ni izvedlo. Kot obdobje, v katerem je tožnik prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost, je upoštevalo le čas od 22. 1. 2020 do 21. 2. 2020, namesto tudi nadaljnji čas, o čemer je toženka k pritožbi priložila dokaz. Navaja še, da v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Predlaga, da pritožbeno sodišče upoštevaje navedeno izpodbijani del sodbe spremeni oziroma, da ga razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, po uradni dolžnosti pa je pazilo na predpisane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Toženka je v prvostopenjskem postopku predlagala raziskovanje dejanskega stanja v smeri, ali je bil tožnik v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prejemnik denarnega nadomestila za brezposelnost, kar ima za posledico znižanje prisojene plače. Tožnik je v zvezi s tem predložil odločbo ZRSZ, ki se je nanašala na čas od 1. 11. 2019 do 21. 2. 2020, kar je sodišče pri odločitvi upoštevalo tako, da je prisojeno plačo znižalo za prejeta nadomestila v mesečni višini 892,50 EUR. Čeprav je sodišče ugotovilo nezakonito prenehanja delovnega razmerja tudi v času od 22. 2. 2020 do 5. 3. 2020, pa v zvezi s tem ni opravilo predlaganih poizvedb pri ZRSZ oziroma ni obrazložilo, zakaj tega dokaza ni izvedlo. Takšno postopanje sodišča, ko se ne izjavi o predlaganem dokazu, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Pritožba v tej zvezi zmotno uveljavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da v sodbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kar ne drži. Obrazložitev sodbe namreč zajema tudi čas od 22. 2. 2020 do 5. 3. 2020, glede katerega je sodišče obrazložilo, da ni dokazano, da bi bilo potrebno znižanje plače za prejeta denarna nadomestila.

7. Ali je takšen zaključek pravilen ali ne, bo lahko pokazal šele ponovljeni postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje najprej sanirati postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka (gre namreč za takšno kršitev prvostopenjskega postopka, ki je pritožbeno sodišče samo ne more sanirati), in sicer tako, da bo predlagani dokaz izvedlo in ga vključilo v dopolnjeno dokazno oceno ali pa ga bo zavrnilo, kar lahko stori le iz ustavno dopustnega razloga, kar pa mora tudi obrazložiti.

8. Toženka je k pritožbi priložila dokaz, v zvezi s katerim trdi, da dokazuje tožnikovo prejemanje denarnega nadomestila v nespremenjeni višini tudi v nadaljnjem času od 22. 2. 2020 do 5. 3. 2020. Vendar pa toženka ni dokazala, da tega dokaza ni mogla predložiti že prej brez svoje krivde (prvi odstavek 337. člena ZPP), zato ga v pritožbenem postopku (npr. na način, kot predlaga toženka, da naj pritožbeno sodišče izda spremenjeno sodbo) ni dopustno upoštevati.

9. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da ravna kot je pojasnjeno v točki 7 obrazložitve tega sklepa.