Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
Predlog se zavrne.
**Dosedanji potek postopka**
1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je v teku postopek zaradi razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju in ponovne ureditve razmerij med pogodbenima strankama.
2. Tožeča stranka v vlogi z dne 18. 4. 2018 predlaga prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani. Navaja, da je bila tožba vložena 15. 7. 2004, torej pred štirinajstimi leti, sodišče pa bo v predmetni zadevi na prvi stopnji odločalo petič, pri čemer bo ista sodnica odločala že četrtič. V dosedanjih pritožbenih postopkih se je izkazalo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in večkrat neutemeljeno zavrnilo zahtevek, nazadnje za plačilo denarne rente. Jasno je, da sojenje, ki traja 14 let in v katerem sodišče ob nespremenjenem dejanskem stanju kar štirikrat napačno uporabi materialno pravo ter ne sledi navodilom višjih sodišč, pri razumnem človeku ustvari utemeljen dvom oziroma nezaupanje v nepristranskost sojenja. Vztrajanje sodišča prve stopnje pri materialnopravno zmotnih zaključkih je usmerjeno le v zavlačevanje postopka v upanju, da tožeča stranka zaradi svoje starosti sodnega epiloga ne bo dočakala. Gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodeče sodnice, tožeča stranka pa je med dolgotrajnim postopkom izgubila zaupanje v nepristranskost Okrožnega sodišča v Celju kot celote. Iz navedenih razlogov naj se za odločanje v tej zadevi določi Okrožno sodišče v Ljubljani.
3. Sodeča sodnica se je glede predlagane delegacije pristojnosti izjavila. Menila je, da predlog ni utemeljen, saj spoštuje navodila višjih sodišč ter postopek vodi v skladu z načelom hitrosti in ekonomičnosti. Poudarila je tudi, da je Vrhovno sodišče razveljavilo odločitev le glede odločitve o drugem podrednem zahtevku, medtem ko je revizijo glede primarnega in prvega podrednega zahtevka zavrnilo in je v tem delu odločitev pravnomočna. Postopek se vodi tekoče. Pojasnjuje, da pri sojenju nima pristranskih motivov, saj nobene od strank postopka ne pozna in za izid postopka nima nikakršnega motiva.
**Odločitev o sporu**
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Delegacija pristojnosti je izjema v razmerju do splošnih pravil o krajevni pristojnosti sodišč, izjeme pa je treba razlagati restriktivno. Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Tudi sklicevanje na zavlačevanje postopka ni utemeljen razlog za delegacijo pristojnosti. Za uresničitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ima stranka na voljo pravna sredstva po Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; zoper sodnika, ki krši sodniško dolžnost, pa se lahko uvede disciplinski postopek.
5. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu izpostavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je tožničin predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.