Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po določbi 24. člena Odloka o reji malih in domačih živali na območju občine Trbovlje je na ožjem območju Trbovelj prepovedano rediti govedo, konje, prašiče, koze, ovce, zajce in perutnino.
Po določbi 24. člena Odloka o reji malih in domačih živali na območju občine Trbovlje je na ožjem območju Trbovelj prepovedano rediti govedo, konje, prašiče, koze, ovce, zajce in perutnino.
Po presoji sodišča tožnik upravičeno uveljavlja, da se izpodbijanega akta ne da preizkusiti glede na to, kar je tožnik uveljavljal že v pritožbi zoper prvostopenjski akt, in sicer da zemljišče ne spada pod naselje Španski borci - Topoletovo, pač pa pod naselje Ojstro, ki pa ne spada med ožje območje Trbovelj. Hkrati pa tožniku pred izdajo ni predložila dokazil, zakaj meni, da velja ravno obratno, da bi se ta o tem lahko izrekel in je s tem bistveno kršila določbe postopka.
Po presoji sodišča tožnik upravičeno uveljavlja, da se izpodbijanega akta ne da preizkusiti glede na to, kar je tožnik uveljavljal že v pritožbi zoper prvostopenjski akt, in sicer da zemljišče ne spada pod naselje Španski borci - Topoletovo, pač pa pod naselje Ojstro, ki pa ne spada med ožje območje Trbovelj. Hkrati pa tožniku pred izdajo ni predložila dokazil, zakaj meni, da velja ravno obratno, da bi se ta o tem lahko izrekel in je s tem bistveno kršila določbe postopka.
I.Tožbi se ugodi. Odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje št. 0610-62/2023-8 9-01 z dne 28. 11. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
I.Tožbi se ugodi. Odločba Medobčinskega inšpektorata in redarstva Zasavje št. 0610-62/2023-8 9-01 z dne 28. 11. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
Glede poteka upravnega postopka
Glede poteka upravnega postopka
1.S prvostopenjsko odločbo je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje (organ) na podlagi 24. člena Odloka o reji malih in domačih živali na območju občine Trbovlje (Odlok) odločil, da mora inšpekcijski zavezanec (tožnik v tem sporu) v 7 dneh po vročitvi te odločbe s parcele št. ooo/oo k.o. Ojstro odstraniti konja in kozo (1. točka izreka), in to na lastne stroške (2. točka izreka). Če ne bo izvršil odrejene obveznosti na način in v roku, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe, je organ odločil, da se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka odločbe, ki se bo opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Ugotovil je še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka) ter da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka izreka).
1.S prvostopenjsko odločbo je Medobčinski inšpektorat in redarstvo Zasavje (organ) na podlagi 24. člena Odloka o reji malih in domačih živali na območju občine Trbovlje (Odlok) odločil, da mora inšpekcijski zavezanec (tožnik v tem sporu) v 7 dneh po vročitvi te odločbe s parcele št. ooo/oo k.o. Ojstro odstraniti konja in kozo (1. točka izreka), in to na lastne stroške (2. točka izreka). Če ne bo izvršil odrejene obveznosti na način in v roku, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe, je organ odločil, da se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točke izreka odločbe, ki se bo opravila po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Ugotovil je še, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. točka izreka) ter da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka izreka).
2.Iz obrazložitve navedenega akta je razvidno, da je organ na podlagi prijave in v okviru izvajanja rednih nalog inšpekcijskega nadzora na kraju samem 14. 9. 2023 ugotovil, da je na parceli št. ooo/oo, k.o. Ojstro, urejen pašnik z električnim pastirjem, manjšim hlevom z nadstreškom in balami sena. Na parceli sta bila konj in koza. Parcela je v lasti B. B., ki je po pozivu 26. 9. 2023 preko zagovornika podal izjavo, da je zemljišče kmetijsko ter da je rejec konja in koze A. A., ki je z njim sklenil zakupno pogodbo. Dalje navaja, da ima A. A. status kmeta, za katere ne velja omejitev iz 24. člena Odloka, saj da 25. člen dovoljuje izjemo. K izjavi prilaga kupoprodajno pogodbo za konja z dne 9. 9. 2023, Soglasje za uporabo zemljišč vris GERK v RKG in uveljavljanje kmetijskih subvencij z dne 22. 9. 2023 ter (neoverjeno) pogodbo o zakupu zemljišča z dne 22. 8. 2023. Organ je z dopisom z dne 5. 10. 2023 pozval A. A. na pojasnila oz. predložitev dokazil - naslov in parcelna številka kmetije v Trbovljah, katere lastnik, najemnik ali uporabnik je; dokazilo ali potrdilo o statusu kmeta ter izjavo ali dokazilo, da je njegova osnovna dejavnost kmetijstvo. Organ je 12. 10. 2023 preko odvetnice prejel dokazila, in sicer odločbo UE Žalec o priznanju kmeta po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in izjavo, da je kmetijstvo njegova osnovna dejavnost. Organ ugotavlja, da gre pri reji konja in koze na Ulici španskih borcev za kršitev 24. člena Odloka, ki na ožjem območju Trbovelj prepoveduje rejo goveda, konj, prašičev, koz, ovc, zajcev in perutnine. Naselje Španski borci - Topoletovo spada po Odloku med ožje območje Trbovelj. Odlok v 25. členu dopušča izjeme v zvezi z rejo na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije kmetom in podjetjem, katerih osnovna dejavnost je kmetijstvo. Ker zavezanec na parceli št. ooo/oo, k.o. Ojstro, oz. na širšem območju Ulice španskih borcev nima kmetije, ne v lasti ne v najemu, in ker na širšem območju Ulice španskih borcev sploh ni kmetije, dopustnosti izjeme v navezavi z 25. členom Odloka ni.
2.Iz obrazložitve navedenega akta je razvidno, da je organ na podlagi prijave in v okviru izvajanja rednih nalog inšpekcijskega nadzora na kraju samem 14. 9. 2023 ugotovil, da je na parceli št. ooo/oo, k.o. Ojstro, urejen pašnik z električnim pastirjem, manjšim hlevom z nadstreškom in balami sena. Na parceli sta bila konj in koza. Parcela je v lasti B. B., ki je po pozivu 26. 9. 2023 preko zagovornika podal izjavo, da je zemljišče kmetijsko ter da je rejec konja in koze A. A., ki je z njim sklenil zakupno pogodbo. Dalje navaja, da ima A. A. status kmeta, za katere ne velja omejitev iz 24. člena Odloka, saj da 25. člen dovoljuje izjemo. K izjavi prilaga kupoprodajno pogodbo za konja z dne 9. 9. 2023, Soglasje za uporabo zemljišč vris GERK v RKG in uveljavljanje kmetijskih subvencij z dne 22. 9. 2023 ter (neoverjeno) pogodbo o zakupu zemljišča z dne 22. 8. 2023. Organ je z dopisom z dne 5. 10. 2023 pozval A. A. na pojasnila oz. predložitev dokazil - naslov in parcelna številka kmetije v Trbovljah, katere lastnik, najemnik ali uporabnik je; dokazilo ali potrdilo o statusu kmeta ter izjavo ali dokazilo, da je njegova osnovna dejavnost kmetijstvo. Organ je 12. 10. 2023 preko odvetnice prejel dokazila, in sicer odločbo UE Žalec o priznanju kmeta po Zakonu o kmetijskih zemljiščih in izjavo, da je kmetijstvo njegova osnovna dejavnost. Organ ugotavlja, da gre pri reji konja in koze na Ulici španskih borcev za kršitev 24. člena Odloka, ki na ožjem območju Trbovelj prepoveduje rejo goveda, konj, prašičev, koz, ovc, zajcev in perutnine. Naselje Španski borci - Topoletovo spada po Odloku med ožje območje Trbovelj. Odlok v 25. členu dopušča izjeme v zvezi z rejo na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije kmetom in podjetjem, katerih osnovna dejavnost je kmetijstvo. Ker zavezanec na parceli št. ooo/oo, k.o. Ojstro, oz. na širšem območju Ulice španskih borcev nima kmetije, ne v lasti ne v najemu, in ker na širšem območju Ulice španskih borcev sploh ni kmetije, dopustnosti izjeme v navezavi z 25. členom Odloka ni.
3.Drugostopenjski organ, toženka, je po županu zavrnil pritožbo tožnika1. Iz obrazložitve je razvidno, da je z vpogledom v evidenco Prostorski informacijski sistem Občin (PISO) in skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Trbovlje razvidno, da se parcela št. ooo/oo, k.o. Ojstro, nahaja na ožjem območju Trbovelj, in sicer na robu naselja Ulice Španskih borcev, na katerem pa je skladno z določbo 24. člena Odloka prepovedano rediti govedo, konje, prašiče, koze, ovce, zajce in perutnino. Po določbi 25. člena Odloka je izjemoma dovoljeno rediti na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije živali iz prvega odstavka 24. člena Odloka le kmetom in podjetjem, katerih osnovna dejavnost je kmetijstvo. Po določbi 4. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec (kmet) in člani kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kmet ima pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz zakona. Šteje se, da ima nosilec (kmet) pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (RKG), in sicer če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč (5. člen ZKme-1). Ugotavlja, da je B. B. lastnik parcele št. ooo/oo, k.o. Ojstro, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče. Nadalje ugotavlja, da ima tožnik soglasje za uporabo predmetne parcele, za vris GERK v RKG in za uveljavljanje kmetijskih subvencij. Prav tako je sklenil zakupno pogodbo z dne 22. 8. 2023, iz katere izhaja, da zakupodajalec daje zakupniku v zakup nepremičnino št. ooo/oo, k.o. Ojstro. Glede na navedeno toženka ugotavlja, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za uporabo parcele št. ooo/oo, k.o. Ojstro, kot kmetijskega gospodarstva.
3.Drugostopenjski organ, toženka, je po županu zavrnil pritožbo tožnika1. Iz obrazložitve je razvidno, da je z vpogledom v evidenco Prostorski informacijski sistem Občin (PISO) in skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Trbovlje razvidno, da se parcela št. ooo/oo, k.o. Ojstro, nahaja na ožjem območju Trbovelj, in sicer na robu naselja Ulice Španskih borcev, na katerem pa je skladno z določbo 24. člena Odloka prepovedano rediti govedo, konje, prašiče, koze, ovce, zajce in perutnino. Po določbi 25. člena Odloka je izjemoma dovoljeno rediti na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije živali iz prvega odstavka 24. člena Odloka le kmetom in podjetjem, katerih osnovna dejavnost je kmetijstvo. Po določbi 4. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec (kmet) in člani kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kmet ima pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz zakona. Šteje se, da ima nosilec (kmet) pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (RKG), in sicer če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč (5. člen ZKme-1). Ugotavlja, da je B. B. lastnik parcele št. ooo/oo, k.o. Ojstro, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče. Nadalje ugotavlja, da ima tožnik soglasje za uporabo predmetne parcele, za vris GERK v RKG in za uveljavljanje kmetijskih subvencij. Prav tako je sklenil zakupno pogodbo z dne 22. 8. 2023, iz katere izhaja, da zakupodajalec daje zakupniku v zakup nepremičnino št. ooo/oo, k.o. Ojstro. Glede na navedeno toženka ugotavlja, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za uporabo parcele št. ooo/oo, k.o. Ojstro, kot kmetijskega gospodarstva.
4.Po določbi 25. člena Odloka je izjemoma dovoljeno rediti na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije živali iz prvega odstavka 24. člena Odloka le kmetom in podjetjem, katerih osnovna dejavnost je kmetijstvo. Toženka ugotavlja, da ima sicer tožnik status kmeta in je lastnik kmetije ter nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID 0123456789, vendar se njegova kmetija nahaja na naslovu v kraju Prebold in spada v občino Prebold. Določba 25. člena Odloka izjemoma omogoča rejo malih in domačih živali le v sklopu kmetije, slednja pa se mora nahajati na ožjem območju Trbovelj. Zato toženka ugotavlja, da je pravilna ugotovitev organa, da tožnik na parceli št. ooo/oo, k.o. Ojstro, ki se nahaja v naselju Ulice španskih borcev, to pa se uvršča med ožje območje Trbovelj, nima kmetije ne v lasti ne v najemu, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izjemo po 25. členu Odloka, ki izjemoma dovoljuje rejo na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije.
4.Po določbi 25. člena Odloka je izjemoma dovoljeno rediti na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije živali iz prvega odstavka 24. člena Odloka le kmetom in podjetjem, katerih osnovna dejavnost je kmetijstvo. Toženka ugotavlja, da ima sicer tožnik status kmeta in je lastnik kmetije ter nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID 0123456789, vendar se njegova kmetija nahaja na naslovu v kraju Prebold in spada v občino Prebold. Določba 25. člena Odloka izjemoma omogoča rejo malih in domačih živali le v sklopu kmetije, slednja pa se mora nahajati na ožjem območju Trbovelj. Zato toženka ugotavlja, da je pravilna ugotovitev organa, da tožnik na parceli št. ooo/oo, k.o. Ojstro, ki se nahaja v naselju Ulice španskih borcev, to pa se uvršča med ožje območje Trbovelj, nima kmetije ne v lasti ne v najemu, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za izjemo po 25. členu Odloka, ki izjemoma dovoljuje rejo na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije.
5.Organ ugotavlja še, da je pred izdajo odločbe z dopisom z dne 5. 10. 2023 tožnika pozval na predložitev dokazil o statusa kmeta in dokazil, da je njegova osnovna dejavnost kmetijstvo ter naslov in parcelno številko kmetije, katere uporabnik je, kar po mnenju toženke popolnoma zadošča za preverjanje pogojev po 25. členu Odloka. Izpis iz RKG za KMG-MID (ki ga je priložil tožnik), iz katerega je razvidna tudi parcela št. ooo/oo, k.o. Ojstro, pa zgolj dokazuje pravico tožnika do uporabe zemljišča kot zemljišča kmetijskega gospodarstva. Glede na navedeno toženka ne ugotavlja kršitve načela zaslišanja stranke, saj je tožniku bilo omogočeno, da se je izjavil o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za izdajo odločbe.
5.Organ ugotavlja še, da je pred izdajo odločbe z dopisom z dne 5. 10. 2023 tožnika pozval na predložitev dokazil o statusa kmeta in dokazil, da je njegova osnovna dejavnost kmetijstvo ter naslov in parcelno številko kmetije, katere uporabnik je, kar po mnenju toženke popolnoma zadošča za preverjanje pogojev po 25. členu Odloka. Izpis iz RKG za KMG-MID (ki ga je priložil tožnik), iz katerega je razvidna tudi parcela št. ooo/oo, k.o. Ojstro, pa zgolj dokazuje pravico tožnika do uporabe zemljišča kot zemljišča kmetijskega gospodarstva. Glede na navedeno toženka ne ugotavlja kršitve načela zaslišanja stranke, saj je tožniku bilo omogočeno, da se je izjavil o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile pomembne za izdajo odločbe.
Bistvene navedbe strank v upravnem sporu
Bistvene navedbe strank v upravnem sporu
6.V tožbi tožnik vztraja pri pritožbenih ugovorih in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi2 in vrne toženki v ponovni postopek oz. spremeni, priglaša pa tudi stroške postopka. Navaja, da je izpodbijana odločba brez razlogov oz. so razlogi v nasprotju z izvedenimi dokazi in je arbitrarna ter subjektivna. Parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, je kmetijsko zemljišče in se nahaja na območju naselja Ojstro, kar izhaja tudi iz evidenc PISO in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trbovlje (Odlok o OPN). Priloži kopijo PISO z vrisanimi parcelnimi mejami, iz česar nedvoumno izhaja, da parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, v celoti leži v naselju Ojstro. Navaja, da Odlok o OPN določa območja Trbovelj, med drugim tudi naselje Ojstro, ki ni ožje območje Trbovlje, Ulice španskih borcev - Topoletovo pa ne omenja. Tožniku zato ni jasno, kako naj bi evidenca PISO in Odlok o OPN dokazovala, da se parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, ne nahaja v območju Ojstrega. Navaja še, da 25. člen Odloka ne določa, da se mora kmetija nahajati na ožjem območju Trbovelj, lahko se in če se, je mogoče na njej rediti domače živali. Župan ugotavlja, da se tožnikova kmetija ne nahaja na ožjem območju Trbovelj, zato zanjo izjema 25. člena Odloka ne velja. Po jezikovni in logični razlagi, da je kmetija po 4. členu ZKme-1 oblika kmetijskega gospodarstva, kjer je nosilec kmet, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, so v sklopu kmetije vse parcele, ki jih ima kmet v lasti ali zakupu, ne glede na lego. Če bi držala logika toženke, parcela ooo/oo k.o. Ojstro, ne bi bila vpisana v RKG KMG-MID 0123456789. Navaja, da tožnik izpolnjuje vse pogoje iz 25. člena Odloka. Parcela je kmetijsko zemljišče, A. A. ima sklenjeno zakupno pogodbo za zemljišče, ima odločbo o statusu kmeta in predložil je izjavo, da je kmetijstvo njegova osnovna dejavnost, parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, pa je navedena med parcelami, ki spadajo k njegovi kmetiji. S tem izpolnjuje vse pogoje za rejo živali na navedeni parceli. 25. člen Odloka ne govori o prepovedi reje kmetu, ki opravlja kmetijsko dejavnost na dveh mestih. V prvi pripravljalni vlogi z dne 15. 4. 2024 tožnik še navaja, da je novota v postopku, da se toženka sklicuje na 26. člen Odloka in zatrjuje, da parcela leži v bližini strnjenih naselij. Novote v tej fazi postopka niso dovoljene. V drugi pripravljalni vlogi z dne 28. 6. 2024 tožnik še navaja, da izpodbijana odločba navaja drugačne razloge kot pa toženka v tem postopku, saj razloge izdaje odločbe širi izven trditvene podlage izpodbijanih odločb.
6.V tožbi tožnik vztraja pri pritožbenih ugovorih in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi2 in vrne toženki v ponovni postopek oz. spremeni, priglaša pa tudi stroške postopka. Navaja, da je izpodbijana odločba brez razlogov oz. so razlogi v nasprotju z izvedenimi dokazi in je arbitrarna ter subjektivna. Parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, je kmetijsko zemljišče in se nahaja na območju naselja Ojstro, kar izhaja tudi iz evidenc PISO in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trbovlje (Odlok o OPN). Priloži kopijo PISO z vrisanimi parcelnimi mejami, iz česar nedvoumno izhaja, da parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, v celoti leži v naselju Ojstro. Navaja, da Odlok o OPN določa območja Trbovelj, med drugim tudi naselje Ojstro, ki ni ožje območje Trbovlje, Ulice španskih borcev - Topoletovo pa ne omenja. Tožniku zato ni jasno, kako naj bi evidenca PISO in Odlok o OPN dokazovala, da se parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, ne nahaja v območju Ojstrega. Navaja še, da 25. člen Odloka ne določa, da se mora kmetija nahajati na ožjem območju Trbovelj, lahko se in če se, je mogoče na njej rediti domače živali. Župan ugotavlja, da se tožnikova kmetija ne nahaja na ožjem območju Trbovelj, zato zanjo izjema 25. člena Odloka ne velja. Po jezikovni in logični razlagi, da je kmetija po 4. členu ZKme-1 oblika kmetijskega gospodarstva, kjer je nosilec kmet, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, so v sklopu kmetije vse parcele, ki jih ima kmet v lasti ali zakupu, ne glede na lego. Če bi držala logika toženke, parcela ooo/oo k.o. Ojstro, ne bi bila vpisana v RKG KMG-MID 0123456789. Navaja, da tožnik izpolnjuje vse pogoje iz 25. člena Odloka. Parcela je kmetijsko zemljišče, A. A. ima sklenjeno zakupno pogodbo za zemljišče, ima odločbo o statusu kmeta in predložil je izjavo, da je kmetijstvo njegova osnovna dejavnost, parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, pa je navedena med parcelami, ki spadajo k njegovi kmetiji. S tem izpolnjuje vse pogoje za rejo živali na navedeni parceli. 25. člen Odloka ne govori o prepovedi reje kmetu, ki opravlja kmetijsko dejavnost na dveh mestih. V prvi pripravljalni vlogi z dne 15. 4. 2024 tožnik še navaja, da je novota v postopku, da se toženka sklicuje na 26. člen Odloka in zatrjuje, da parcela leži v bližini strnjenih naselij. Novote v tej fazi postopka niso dovoljene. V drugi pripravljalni vlogi z dne 28. 6. 2024 tožnik še navaja, da izpodbijana odločba navaja drugačne razloge kot pa toženka v tem postopku, saj razloge izdaje odločbe širi izven trditvene podlage izpodbijanih odločb.
7.V odgovoru na tožbo toženka tožbi nasprotuje. Sklicuje se na 24. - 26. člen Odloka. Ta v 26. členu določa, da tudi na ostalem območju Trbovelj ni dovoljeno rediti domače živali v bližini strnjenih stanovanjskih naselij. Navaja, da gre prav za tak primer v konkretni zadevi, saj se parc. št. ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro, nahaja neposredno ob stanovanjskih hišah, ki jih specificira, to je v bližini strnjenega stanovanjskega naselja in hkrati tudi na območju naselja Španskih borcev - Topoletovo. Po mnenju toženke je reja konja in koze na parc. št. ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro, po določbi 24. in 26. člena Odloka prepovedana. V konkretni zadevi se ne more upoštevati niti 25. člen navedenega odloka, saj tožnik na ožjem območju Trbovelj nima kmetije in se parc. št. ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro, ne nahaja v sklopu kmetije. Tožnik ima kmetijo dejansko na območju občine Prebold in navedena parcela v naravi ne spada v sklop te kmetije, saj je prostorsko povsem ločena in na drugi lokaciji. Predlaga, da se zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrne in priglaša stroške postopka. V prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 6. 2024 toženka še navaja, da je povsem utemeljen dokazni predlog toženke, da se z zaslišanjem prič, ki jih je predlagala v odgovoru na tožbo, ugotovi dejstvo, ali se parc. št. ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro, nahaja v območju strnjenega stanovanjskega naselja ali ne. Meni, da je sodišče dolžno ugotoviti pravi položaj parc. št. ooo/oo, k.o. Ojstro, za katerega toženka zatrjuje, da se nahaja v bližini strnjenega stanovanjskega naselja, v katerem stanujejo vse predlagane priče.
7.V odgovoru na tožbo toženka tožbi nasprotuje. Sklicuje se na 24. - 26. člen Odloka. Ta v 26. členu določa, da tudi na ostalem območju Trbovelj ni dovoljeno rediti domače živali v bližini strnjenih stanovanjskih naselij. Navaja, da gre prav za tak primer v konkretni zadevi, saj se parc. št. ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro, nahaja neposredno ob stanovanjskih hišah, ki jih specificira, to je v bližini strnjenega stanovanjskega naselja in hkrati tudi na območju naselja Španskih borcev - Topoletovo. Po mnenju toženke je reja konja in koze na parc. št. ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro, po določbi 24. in 26. člena Odloka prepovedana. V konkretni zadevi se ne more upoštevati niti 25. člen navedenega odloka, saj tožnik na ožjem območju Trbovelj nima kmetije in se parc. št. ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro, ne nahaja v sklopu kmetije. Tožnik ima kmetijo dejansko na območju občine Prebold in navedena parcela v naravi ne spada v sklop te kmetije, saj je prostorsko povsem ločena in na drugi lokaciji. Predlaga, da se zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrne in priglaša stroške postopka. V prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 6. 2024 toženka še navaja, da je povsem utemeljen dokazni predlog toženke, da se z zaslišanjem prič, ki jih je predlagala v odgovoru na tožbo, ugotovi dejstvo, ali se parc. št. ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro, nahaja v območju strnjenega stanovanjskega naselja ali ne. Meni, da je sodišče dolžno ugotoviti pravi položaj parc. št. ooo/oo, k.o. Ojstro, za katerega toženka zatrjuje, da se nahaja v bližini strnjenega stanovanjskega naselja, v katerem stanujejo vse predlagane priče.
K I. točki izreka
K I. točki izreka
8.Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je utemeljen ugovor tožnika glede nedovoljenih novot toženke v postopku upravnega spora. Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.
8.Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je utemeljen ugovor tožnika glede nedovoljenih novot toženke v postopku upravnega spora. Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu namreč ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.
9.V odgovoru na tožbo namreč toženka prvič uveljavlja, da se zadevna parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, nahaja v območju strnjenega naselja Španskih borcev - Topoletovo in da je treba posledično v zvezi z zadevo uporabiti 26. člen Odloka. V upravnem postopku je namreč predhodno zatrjevala, da se navedena parcela nahaja v ožjem območju Trbovelj in je zato uporabila pri odločitvi 24. in 25. člen Odloka. V zvezi z nahajanjem zadevne nepremičnine v strnjenem naselju toženka predlaga prvič v odgovoru na tožbo tudi zaslišanje 12. prič ter vpoglede v redne izpise iz zemljiške knjige za vse parcele, ki naj bi se nahajale v navedenem strnjenem stanovanjskem naselju (oboje specificirano v odgovoru na tožbo), kar naj bi vse potrdilo dejstvo, da se zadevna nepremičnina nahaja v strnjenem stanovanjskem naselju in da imajo stanovalci tega naselja težave z zadevno parcelo. Ker navedenega toženka predhodno v upravnem postopku ni navajala oz. izvedla kot dokaz niti ni upoštevala podlage 26. člena Odloka pri odločitvi v konkretni zadevi (kar pa bi toženka oz. prvostopenjski organ vse brez lastne krivde v postopku lahko storila pred izdajo izpodbijane odločbe oz. drugostopenjske odločbe), zato sodišče trditev v zvezi s strnjenim stanovanjskim naseljem (in vsemi dokazi, ki naj bi izkazovali, da se zadevna nepremičnina nahaja v strnjenem stanovanjem naselju), kot novote v upravnem sporu ni moglo upoštevati, skladno z 20. in 52. členom ZUS-1.
9.V odgovoru na tožbo namreč toženka prvič uveljavlja, da se zadevna parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, nahaja v območju strnjenega naselja Španskih borcev - Topoletovo in da je treba posledično v zvezi z zadevo uporabiti 26. člen Odloka. V upravnem postopku je namreč predhodno zatrjevala, da se navedena parcela nahaja v ožjem območju Trbovelj in je zato uporabila pri odločitvi 24. in 25. člen Odloka. V zvezi z nahajanjem zadevne nepremičnine v strnjenem naselju toženka predlaga prvič v odgovoru na tožbo tudi zaslišanje 12. prič ter vpoglede v redne izpise iz zemljiške knjige za vse parcele, ki naj bi se nahajale v navedenem strnjenem stanovanjskem naselju (oboje specificirano v odgovoru na tožbo), kar naj bi vse potrdilo dejstvo, da se zadevna nepremičnina nahaja v strnjenem stanovanjskem naselju in da imajo stanovalci tega naselja težave z zadevno parcelo. Ker navedenega toženka predhodno v upravnem postopku ni navajala oz. izvedla kot dokaz niti ni upoštevala podlage 26. člena Odloka pri odločitvi v konkretni zadevi (kar pa bi toženka oz. prvostopenjski organ vse brez lastne krivde v postopku lahko storila pred izdajo izpodbijane odločbe oz. drugostopenjske odločbe), zato sodišče trditev v zvezi s strnjenim stanovanjskim naseljem (in vsemi dokazi, ki naj bi izkazovali, da se zadevna nepremičnina nahaja v strnjenem stanovanjem naselju), kot novote v upravnem sporu ni moglo upoštevati, skladno z 20. in 52. členom ZUS-1.
10.Sodišče je zato presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta, skladno s trditvami iz upravnega postopka in glede na izvedene dokaze v upravnem postopku.
11.Tožba je utemeljena.
12.Po določbi 24. člena Odloka je na ožjem območju Trbovelj prepovedano rediti govedo, konje, prašiče, koze, ovce, zajce in perutnino. Med ožje območje Trbovelj po tej določbi spada tudi naselje Španskih borcev - Topoletovo.
13.Med strankama ni sporno, da je B. B. lastnik parcele št. ooo/oo, k.o. Ojstro, ki je po namenski rabi kmetijsko zemljišče. Toženka je v drugostopenjski odločbi tudi ugotovila (čemur toženka ne ugovarja, zato navedenim dejstvom sodišče sledi kot priznanim, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), da: - ima tožnik soglasje lastnika za uporabo parcele št. ooo/oo, k.o. Ojstro, za vris GERK v RKG in za uveljavljanje kmetijskih subvencij; - je tožnik z lastnikom navedene parcele sklenil zakupno pogodbo z dne 22. 8. 2023, iz katere izhaja, da zakupodajalec daje zakupniku v zakup nepremičnino št. ooo/oo, k.o. Ojstro; - ima tožnik status kmeta in je lastnik kmetije ter nosilec kmetijskega gospodarstva KMG-MID 0123456789; je iz izpisa iz RKG za navedeni KMG-MID, katerega nosilec je tožnik, razvidna tudi parcela št. ooo/oo, k.o. Ojstro, s tem pa ima po mnenju toženke tožnik pravico do uporabe tega zemljišča kot zemljišča kmetijskega gospodarstva.
14.Med strankama pa je sporna lega parcele št. ooo/oo, k.o. Ojstro - ali se nahaja znotraj ožjega območja Trbovelj (tj. ali spada pod naselje Španski borci - Topoletovo) in če ja, je med njima nadalje sporno, ali za tožnika velja izjema po 25. členu Odloka glede reje konja in koze na tej parceli.
Glede nahajanja parcele ooo/oo, k.o. 1870 Ojstro
15.Po presoji sodišča tožnik upravičeno uveljavlja, da se izpodbijanega akta ne da preizkusiti glede na to, kar je tožnik uveljavljal že v pritožbi zoper prvostopenjski akt. Tožnik je namreč v pritožbi argumentirano uveljavljal, da se organ v izpodbijanem aktu ni opredelil do navedbe lastnika zemljišča (B. B.), da le-to ne spada pod naselje Španski borci - Topoletovo (pač pa pod naselje Ojstro, ki pa ne spada med ožje območje Trbovelj). Utemeljeno navaja, da zgolj trditev toženke, da parcela leži na nekem območju, ni dovolj, temveč mora biti vsaka trditev obrazložena. Zato meni, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
16.Po določbi drugega odstavka 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s 4. členom ZUP se morajo v obrazložitvi odločbe druge stopnje presoditi vse pritožbene navedbe. Če bi že organ prve stopnje v obrazložitvi svoje odločbe pravilno presodil navedbe, ki se uveljavljajo v pritožbi, potem bi se organ druge stopnje lahko skliceval na razloge iz prve odločbe.
17.Toženka pa v konkretni zadevi niti v drugostopenjski odločbi ni presodila navedb in argumentov, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi. Drži tudi pritožbena navedba tožnika, da mu je organ prekršil pravico do izjave, saj mu organ ni dal možnosti, da bi se pred izdajo prvostopenjskega akta izrekel o dejstvih in pravnih vprašanjih, ki so pomembna za odločitev (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP) konkretno v zvezi s tem, ali leži zadevna nepremičnina znotraj ožjega območja Trbovelj (in nadalje v zvezi s tem, ali je zadevna parcela del kmetije tožnika) in da bi s tem lahko uresničeval pravico do obrambe kot splošnega pravnega načela v tovrstnih postopkih. Drži sicer navedba toženke, da v zvezi z navedenim spornim dejstvom tožnika ni bilo treba zaslišati (ker to ni primeren dokaz za izkazovanje tega spornega dejstva), vendar pa mora tožnik na podlagi 5. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP dobiti možnost, da se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izreče pred izdajo posamičnega akta, ki posega v njegove pravice, obveznosti oziroma pravni položaj.
18.Organ je v prvostopenjski odločbi le ugotovil, da zadevna nepremičnina leži znotraj ožjega območja Trbovelj (na podlagi PISO in Odloka o OPN), kljub izrecni pritožbi tožnika, da temu ni tako (s tem je tožnik zatrjeval negativno dejstvo, ki ga skladno s sodno prakso že po naravi stvari ne more izkazati), s tem se dokazno breme prevali na toženko, ki bi morala izkazati, da dejansko zadevna nepremičnina leži znotraj ožjega območja Trbovelj, a je ta - brez kakršnihkoli dokazov - zopet le ugotovila "na podlagi PISO in Odloka o OPN", da se zadevna nepremičnina nahaja na ožjem območju Trbovelj (tj. na robu naselja Ulice Španskih borcev). Iz podatkov PISO je sicer razvidno, da se navedena nepremičnina nahaja (nekaj parcel) pod Ulico Španskih borcev. Vendar pa to samo po sebi ne pomeni, da bi nepremičnina spadala v naselje Španski borci - Topoletovo. Toženka tudi ni utemeljila, zakaj zadevna nepremičnina spada v "rob" naselja, ni navedla mej navedenega naselja niti pravne podlage za navedeno, ni predložila izpiska PISO ali izpiska iz druge javne evidence nepremičnin, iz katerega bi izhajalo, da navedena nepremičnina leži v naselju "ulice" Španski borci (- Topoletovo), ni navedla, iz katerega člena oz. dela Odloka o OPN naj bi izhajalo, da se navedena nepremičnina nahaja v navedenem ožjem območju Trbovelj. Sodišče pripominja, da je sicer vpogledalo v navedeni Odlok o OPN, vendar iz njega ni razvidno, da bi navedena parcela spadala pod naselje Španski borci - Topoletovo (iz njega tudi sicer niso razvidne meje navedenega naselja).
19.Ker se torej toženka niti v drugostopenjski odločbi ni argumentirano opredelila do pritožbene navedbe tožnika, da navedena nepremičnina ne spada v naselje Španski borci - Topoletovo, hkrati pa tožniku pred izdajo ni predložila dokazil, zakaj meni, da velja ravno obratno, da bi se ta o tem lahko izrekel, je s tem prekršila drugi odstavek 254. člena ZUP in pravico do izjave stranke iz prvega odstavka 9. člena, prvega odstavka 138. člena in 5. točke tretjega odstavka 146. člena ZUP. Hkrati pa je toženka tudi kršila 214. člen ZUP, ki ureja obvezne sestavine obrazložitve, ni namreč navedla in izkazala razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka). Gre za bistvene kršitve določb postopka iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
Glede izjeme po 25. členu Odloka
20.Četudi pa bi toženka ne storila predhodno v tej sodbi ugotovljenih bistvenih kršitev določb postopka, ki že same po sebi narekujejo odpravo izpodbijane odločbe, in bi se navedena parcela nahajala v ožjem območju Trbovelj (pa tega toženka ni obrazložila in izkazala, kot že navedeno v predhodni obrazložitvi te sodbe), pa sodišče nadalje ugotavlja, da je tožnik v pritožbi tudi sicer pravilno uveljavljal, da sam izpolnjuje vse pogoje po 25. členu Odloka. Ta določba namreč ne določa, da mora rejec imeti kmetijo na območju Trbovelj, kot to v drugostopenjski odločbi zatrjuje toženka.
21.Po določbi 25. člena Odloka je namreč izjemoma dovoljeno rediti na ožjem območju Trbovelj v sklopu kmetije živali iz prvega odstavka 24. člena Odloka le kmetom in podjetjem, katerih osnovna dejavnost je kmetijstvo. Po določbi 4. člena ZKme-1 je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec (kmet) in člani kmetije ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Kmet ima pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz zakona. Šteje se, da ima nosilec (kmet) pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v RKG, in sicer če je lastnik ali zakupnik zemljišč oz. ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč (5. člen ZKme-1).
22.Med strankama ni sporno, kot že razlogovano v tej sodbi, da je tožnik kmet, da ima svojo kmetijo (kjer se tožnik ukvarja s kmetijsko dejavnostjo), katere sestavni del je tudi zadevna nepremičnina št. ooo/oo, k.o. Ojstro, ki jo ima tožnik v zakupu. Navedena nepremičnina je vpisana v RKG v sklopu tožnikove kmetije, kar priznava tudi toženka, s tem pa ima po 5. členu ZKme-1 tožnik pravico do njene uporabe. Kmetija tožnika je res registrirana sicer na naslovu, kjer tožnik prebiva, tj. na naslovu v kraju, Prebold, vendar iz 25. člena Odloka ne izhaja, da bi moral biti registriran naslov kmetije, v sklopu katere rejec v ožjem območju Trbovelj redi živali, v (ožjem) območju Trbovelj. Iz navedene določbe Odloka ne izhaja niti, da bi se na (ožjem) območju Trbovelj morala nahajati večina nepremičnin, ki so pri posamezni kmetiji vpisane v RKG. Glede na navedeno je tožnik izkazal, da so zanj sicer izpolnjene vse predpostavke, da bi zanj pri reji živali veljala izjema po 25. členu Odloka, kar pa pomeni, da je toženka napačno uporabila materialno pravo, ko je smatrala drugače (če bi se že parcela, na kateri redi živali, nahajala v ožjem območju Trbovelj, kar sicer po oceni sodišča ni obrazloženo in izkazano, kot že pojasnjeno).
Sklepno
23.Sodišče je na podlagi ugotovljenega zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. V skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo ta moral odpraviti navedeno kršitev.
24.Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v zadevi razsodilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
K II. točki izreka
25.Ker je tožnik zahteval tudi povrnitev stroškov postopka in je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora toženka tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na podlagi drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je sodišče prisodilo tožniku ustrezen pavšalni znesek 285 EUR, povečan za 22 % DDV, skupaj 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena izven glavne obravnave, tožnik pa je v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti toženka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo od tega zneska tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).
-------------------------------
1Pritožba je bila vložena zaradi zaradi bistvene kršitve pravil postopka, ker se odločba ne more preizkusiti, ker je bil materialni predpis napačno uporabljen oziroma ni bil uporabljen, ker je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno. Pritožnik navaja, da organ ni odgovoril na izjavo udeleženca postopka B. B., ki je navedel, da se parcela ooo/oo k.o. Ojstro ne nahaja na širšem območju Ulice španskih borcev - Topoletovo, temveč na območju Ojstrega, ki ne spada v ožje območje Trbovelj. Zgolj trditev, da parcela ne leži na nekem območju, ni dovolj, temveč mora biti vsaka trditev obrazložena. Odločbe zato v tem delu ni mogoče preizkusiti. Organ ni omogočil, da se pritožnik izjavi o vseh pomembnih dejstvih, saj ni opravil njegovega zaslišanja. Pozval ga je zgolj na predložitev dokazila o statusa kmeta in dokazilo, da je njegova osnovna dejavnost kmetijstvo ter naslov in parcelno številko kmetije, katere uporabnik je. Pritožnik je vse navedeno predložil, razen izpis iz RKG za KMG-MID, med katerimi se nahaja tudi parcela ooo/oo, k.o. Ojstro. Za ta dokument ni bil pozvan, da ga predloži. Iz tega dokumenta je razvidno, da parc. št. ooo/oo, k.o. Ojstro, spada k njegovi kmetiji. Pritožnik izpolnjuje vse pogoje iz 25. člena Odloka. Parcela je kmetijsko zemljišče, A. A. pa ima sklenjeno zakupno pogodbo za zemljišče, odločbo o statusu kmeta in predložil je izjavo, da je kmetijstvo njegova osnovna dejavnost, parcela ooo/oo, k.o. Ojstro, pa je navedena med parcelami, ki spadajo k njegovi kmetiji. S tem izpolnjuje vse pogoje za rejo živali na navedeni parceli. Člen 25 Odloka ne govori o prepovedi reje kmetu, ki opravlja kmetijsko dejavnost na dveh mestih. Prav tako ne določa, da mora rejec imeti kmetijo na območju Trbovelj.
2Tožnik sicer predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe. Takšne možnosti dejansko prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ne omogoča, saj se s tožbo (ki ni tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin) lahko zahteva odprava, sprememba, izdaja oz. vročitev upravnega akta ter ugotovitev nezakonitosti upravnega akta. Vendar pa je iz vsebine tožbe jasno, za kakšno odločitev si v upravnem sporu prizadeva tožnik, tj. smiselno zahteva odpravo izpodbijanega akta. Zato je sodišče v nadaljevanju presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta.
3Sodišče zgolj pripominja, da iz javnega vpogleda v portal GURS (e-prostor) za navedeno nepremičnino izhaja, da se ta nahaja v naselju Ojstro, kot že ves čas trdi tožnik.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 9/1, 138/1, 146, 146/3, 146/3-5, 214
Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odlok o reji malih domačih živali na območju občine Trbovlje (1996) - člen 24, 25
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.