Jedro

Če je čas izpolnitve določen že ob sklenitvi pogodbe oziroma s samo pogodbo, lahko upnik ob dogovorjenem roku izpolnitve zahteva izpolnitev obveznosti. Ko nastopi čas oziroma rok izpolnitve je obveznost dospela ali zapadla, upnik pa lahko terja dolžnika za izpolnitev obveznosti. Dolžnik, ki ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, pride tedaj v zamudo. Če pogodbena obveznost ob času dospelosti ni izpolnjena, nastopijo pravne posledice zamude. Posledica zamude pri denarnih obveznostih je začetek teka zamudnih obresti. Za zamudo z obveznostmi iz dvostransko obvezne pogodbe pa so lahko določene še posebne posledice, med katerimi je tudi odstopna pravica. Pogodbi zvesta stranka pridobi tedaj odstopno pravico, ki predstavlja (zakonsko določeno ali s pogodbo dogovorjeno) sankcijo za kršitev obveznosti druge pogodbene stranke.

Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitve obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ne drži torej pritožbeno stališče, da naj bi šele odstop od pogodbe povzročil zamudo z izpolnitvijo tožene stranke, saj OZ začetka teka zamudnih obresti ne veže na trenutek uresničitve odstopne pravice.

Določilo 161. člena ZPP vsebuje pravilo o tem, kako se sosporniki obsodijo na povračilo pravdnih stroškov. Če niso solidarno zavezani, krijejo stroške po enakih delih. Pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.

Izrek

I. Pritožbo se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 51898/2015, z dne 6. 5. 2015 v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (točka I. izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 4.882,72 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (točka II. izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili Posojilno pogodbo št. 111 za posojilo v znesku 79.830,44 EUR (v nadaljevanju: Posojilna pogodba). Posojilna pogodba je bila sklenjena med pravnim prednikom tožeče stranke kot posojilodajalcem in prvo tožencem kot posojilojemalcem ter drugo toženko kot solidarnim porokom, in sicer z namenom poplačila zapadlih in neplačanih obveznosti po Pogodbi o finančnem leasingu premičnine št. 222 (v nadaljevanju: Leasing pogodba). Iz obrazložitve izpodbijane sodbe tudi izhaja, da je bila na dan 31. 5. 2010 obveznost po Leasing pogodbi na podlagi pobota zmanjšana za znesek posojila po Posojilni pogodbi v višini 79.830,44 EUR.

6. V zvezi z začetkom teka zakonskih zamudnih obresti je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjala, da tožeči stranki ne gredo od 5. 11. 2014 temveč od 5. 11. 2015 dalje, saj je prvi toženec tedaj prejel Odstop od leasing pogodbe št. 333,1 podpisan s strani obeh strank navedene pogodbe. Tožeča stranka je na ugovor tožene stranke odgovorila in v odgovoru obrazložila svoje stališče, da odstop od pogodbe nima vpliva na tek zamudnih obresti.2 Pojasnila je, da 9. člen Posojilne pogodbe določa, da ima posojilodajalec v primeru, če posojilo s pripadajočimi obrestmi in stroški ne bo vrnjeno v dogovorjenem roku, pravico zahtevati, da mu posojilojemalec plača zamudne obresti po stopnji, ki jo določa ZPOMZO-1. Navedla je tudi, da je zadnji obrok posojila zapadel v plačilo v marcu 2014. Na navedena pojasnila tožeče stranke tožena stranka ni odgovorila.3 Sodišče prve stopnje je ugovor tožene stranke zavrnilo z obrazložitvijo, da z odstopom terjatev (cesijo) preidejo na prevzemnika tudi vse stranske pravice (418. člen Obligacijskega zakonika; OZ), zato datum prejema obvestila o odstopu terjatve na začetek teka zakonskih zamudnih obresti ne vpliva.

7. Tožena stranka v pritožbi navaja, da izpodbijana sodba v tem delu nima razlogov, saj se sodišče prve stopnje do njenih ugovorov ni opredelilo v celoti. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe (tč. 9) izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo vprašanje začetka teka zakonskih zamudnih obresti, čeprav se obrazložitev sodišča prve stopnje izrecno nanaša (samo) na pogodbeni odstop terjatve tožeči stranki, ki je bil prvemu tožencu sporočen z obvestilom o odstopu terjatve po 419. členu OZ. Po presoji pritožbenega sodišča pa navedena ugotovitev vendarle zadošča za sklep, da je izpodbijana sodba tudi v tem delu sposobna preizkusa, tako da kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Prav tako pa strankin ugovor, ki se je nanašal na vprašanje začetka teka zamudnih obresti, tudi ni bil preslišan (morda pa nekoliko zmotno razumljen). Ker pa predstavlja vprašanje začetka teka zamudnih obresti vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo presojalo še z vidika zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava.

8. Če je čas izpolnitve določen že ob sklenitvi pogodbe oziroma s samo pogodbo, lahko upnik ob dogovorjenem roku izpolnitve zahteva izpolnitev obveznosti (smiselno 289. člen OZ). Ko nastopi čas oziroma rok izpolnitve je obveznost dospela ali zapadla, upnik pa lahko terja dolžnika za izpolnitev obveznosti. Dolžnik, ki ne izpolni svoje obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, pride tedaj v zamudo (prvi odstavek 299. člena OZ). Če pogodbena obveznost ob času dospelosti ni izpolnjena, nastopijo pravne posledice zamude. Posledica zamude pri denarnih obveznostih je začetek teka zamudnih obresti.4 Za zamudo z obveznostmi iz dvostransko obvezne pogodbe pa so lahko določene še posebne posledice, med katerimi je tudi odstopna pravica. Pogodbi zvesta stranka pridobi tedaj odstopno pravico, ki predstavlja (zakonsko določeno ali s pogodbo dogovorjeno) sankcijo za kršitev obveznosti druge pogodbene stranke.

9. Po presoji pritožbenega sodišča je iz navedenega razvidno, da je zmotno materialnopravno stališče tožene stranke, po katerem bi odstop od pogodbe povzročil zamudo, s tem pa začetek teka zamudnih obresti. Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je namreč objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitve obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ne drži torej pritožbeno stališče, da naj bi šele odstop od pogodbe povzročil zamudo z izpolnitvijo tožene stranke, saj OZ začetka teka zamudnih obresti ne veže na trenutek uresničitve odstopne pravice. Po presoji pritožbenega sodišča je zato odločitev sodišča prve stopnje iz navedenega razloga tudi v obrestnem delu materialnopravno pravilna.

10. Tožena stranka v pritožbi napada nadalje tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov postopka. Kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje glede stroškov postopka odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti 4.882,72 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Določilo 161. člena ZPP vsebuje pravilo o tem, kako se sosporniki obsodijo na povračilo pravdnih stroškov. Če niso solidarno zavezani, krijejo stroške po enakih delih. Pravilo učinkuje, ne da bi sodišče v izreku odločbe stroške posebej porazdelilo med posamezne sospornike.5 Pritožbena navedba, da ne zadostuje navedba seštevka deljive obveznosti, zato ni utemeljena.

11. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Kot je razumeti navedbe tožene stranke gre za odstop od Posojilne pogodbe (št. 1112173035). 2 Odgovor tožeče stranke v tretji pripravljalni vlogi z dne 2. 2. 2016 (na list. št. 80). 3 Dejstva, ki jih je tožeča stranka navajala v tem odgovoru (glede datuma zapadlosti zadnjega obroka, glede vsebine dogovora iz 9. člena Posojilne pogodbe), so bila torej neprerekana in so zato priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP) 4 Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ). 5 Dr. Nina Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, stran 51.