Jedro

Iz izpodbijanega poročila o strokovnem nadzoru s svetovanjem ne izhaja, da bi bila z njim tožniku naložena kakšna obveznost ali da bi bilo odločeno o njegovi pravici. Mnenja in predlogi, navedeni v poročilu o opravljenem strokovnem nadzoru s svetovanjem, namreč ne pomenijo odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Če tožnik meni, da so zaradi vsebine mnenj in predlogov, ki jih poročilo vsebuje, izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe, pa lahko to od organa, pristojnega za izdajo odločbe, tudi zahteva, in če ta odločbe ne izda, pod pogoji ZUS-1 vloži tudi tožbo zaradi molka organa.

To pomeni, da tožnik tudi v primeru zatrjevanega nezakonitega ravnanja komisije ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo poročila o strokovnem nadzoru s svetovanjem, saj z njim ni bilo odločeno o njegovi materialnopravno določeni pravici ali pravni koristi. Zaradi tega ne gre za upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v tožnikov pravni položaj v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik izpodbija poročilo o rednem strokovnem nadzoru s svetovanjem z dne 17. 5. 2021 (v nadaljevanju poročilo), ki ga je tožena stranka izdala na podlagi 79. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej).

2. Tožnik se z izpodbijanim poročilom ne strinja. V tožbi in njeni dopolnitvi pojasnjuje, da vsi zdravniki v svoji karieri niso deležni rednega strokovnega nadzora, zato se čuti diskriminiranega. Prav tako mu nihče ni pojasnil razlogov za opravo rednega strokovnega nadzora. Izpodbijano poročilo ga je predstavilo v slabi luči. V dopisu, kateremu je bilo priloženo poročilo, ni bil poučen o možnosti pritožbe, sam pa ni imel možnosti, da bi zaščitil svoje interese. Sklicuje se na 79. člen ZZDej, skladno s katerim bi moralo biti izpodbijano poročilo posredovano tožniku v mnenje pred posredovanjem odboru. Pojasni, da je vložil pritožbo, ter da je od tožene stranke prejel nejasno pojasnilo, da je pritožbo obravnaval odbor. Tudi ko je zahteval razveljavitev nadzora in poročila je bil odgovor negativen. Z Ministrstva za zdravje je bil obveščen, da so bile ugotovljene napake, vendar da za nadaljnja pravna sredstva nima pravnega interesa. Sodišču predlaga odpravo poročila ter ugotovitev posega v njegove temeljne človekove pravice in svoboščine.

3. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sodišču predlagala, naj tožbo zavrže, saj tožnik ne izkazuje pravnega interesa. V postopku nadzora namreč niso bile ugotovljene nobene bistvene pomanjkljivosti, zato tožniku niso bili izrečeni ukrepi, pač pa se je strokovni nadzor s svetovanjem skladno z določili ZZDej zaključil s poročilom, na katerega je tožnik podal pripombe. Navaja, da izpodbijano poročilo ni upravni akt, ki bi posegal v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, niti nima nobenih posledic za tožnika, zaradi česar si tožnik s tožbo ne more izboljšati pravnega položaja. Sklicuje se tudi na 71. člen Zakona o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS) in 232. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja tudi, da je tožnik izpodbijano poročilo prejel 10. 8. 2021, tožbo pa je sodišče prejelo 28. 3. 2022, zato je tudi prepozna. Prereka tudi ostale navedbe tožnika in nanje odgovarja.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je predmet izpodbijanja v upravnem sporu dokončni upravni akt, s katerim se posega v pravni položaj tožnika. Upravni akt po tem zakonu pa je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

6. Značilnost upravnih aktov glede na navedeno določbo ZUS-1 je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje takega akta. Upravna zadeva pa je po prvem odstavku 2. člena ZUP odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma če to zaradi javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek 2. člena ZUP).

7. Med strankama ni spora, da je bilo izpodbijano poročilo izdano v postopku strokovnega nadzora s svetovanjem. Pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti se za zagotavljanje zakonitosti, strokovnosti, kakovosti in varnosti dela opravlja tudi strokovni nadzor s svetovanjem (2. alineja prvega odstavka 76. člena ZZDej). V drugem odstavku 78. člena ZZDej je določeno, da strokovni nadzor s svetovanjem opravlja zbornica oziroma strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo, v sodelovanju s klinikami, kliničnimi inštituti ali kliničnimi oddelki. Iz prvega odstavka 79. člena ZZDej izhaja, da komisija iz prve alineje šestega odstavka prejšnjega člena o ugotovitvah strokovnega nadzora s svetovanjem poda poročilo predsedniku pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja, v katerem lahko predlaga ukrepe, ki so našteti. Skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZZDej se strokovni nadzor s svetovanjem zaključi s poročilom iz prvega odstavka tega člena ali z odreditvijo ukrepov predsednika pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja.

8. V obravnavani zadevi ni spora, da upravna odločba ni bila izdana. Ker ne ZZDej ne kak drug zakon ne določa sodnega varstva v upravnem sporu zoper poročilo strokovnega nadzora s svetovanjem, je sodišče v obravnavani zadevi presojalo, ali je bilo z izpodbijanim poročilom poseženo v tožnikovo pravico in pravno korist. 9. Izpodbijano poročilo je sestavila komisija. Dejstvo, da ZZDej izdajo odločbe predvideva le, če komisija ugotovi nepravilnosti, po presoji sodišča ne pomeni, da je upravni spor dovoljen že zoper poročilo te komisije. ZZDej namreč komisiji, ki opravlja strokovni nadzor s svetovanjem, ne daje pooblastila za odločanje, saj ZZDej v tretjem odstavku 79. člena ZZDej daje pooblastilo za odreditev ukrepov predsedniku pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja. To pomeni, da akt komisije že zato ne more imeti pravnih posledic na pravni položaj stranke rednega strokovnega nadzora s svetovanjem.

10. Iz izpodbijanega poročila o strokovnem nadzoru s svetovanjem tudi sicer ne izhaja, da bi bila z njim tožniku naložena kakšna obveznost ali da bi bilo odločeno o njegovi pravici. Mnenja in predlogi, navedeni v poročilu o opravljenem strokovnem nadzoru s svetovanjem, namreč ne pomenijo odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Če tožnik meni, da so zaradi vsebine mnenj in predlogov, ki jih poročilo vsebuje, izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe, pa lahko to od organa, pristojnega za izdajo odločbe, tudi zahteva, in če ta odločbe ne izda, pod pogoji ZUS-1 vloži tudi tožbo zaradi molka organa.

11. To pomeni, da tožnik tudi v primeru zatrjevanega nezakonitega ravnanja komisije ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo poročila o strokovnem nadzoru s svetovanjem, saj z njim ni bilo odločeno o njegovi materialnopravno določeni pravici ali pravni koristi. Zaradi tega ne gre za upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v tožnikov pravni položaj v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Sodišče ob tem še dodaja, da tudi primerljiva sodna praksa Vrhovnega sodišča RS (sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 510/2012 z dne 12. 12. 2012, ki se sicer nanaša na primer upravnega nadzora po 80. členu ZZDej, ki se je zaključil s poročilom1, ker niso bile ugotovljene hujše nepravilnosti), pritrjuje stališču sodišča, da izdano poročilo, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj se tožniku s tem poročilom niso naložili ukrepi za odpravo nepravilnosti.

12. Glede na navedeno izpodbijano poročilo ni upravni akt, ki bi ga tožnik lahko izpodbijal s tožbo v upravnem sporu, niti ne gre za akt, za katerega bi zakon izrecno določal, da je zoper njega dopustno uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo kot nedovoljeno zavrglo (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

13. Sodišče je na podlagi sklepa I U 485/2022-8 z dne 14. 7. 2022 odločalo po sodnici posameznici na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1. 1 Iz sedmega odstavka 80. člena ZZDej izhaja, da se upravni nadzor zaključi s poročilom iz prejšnjega odstavka, v primeru predlaganih ukrepov pa z odreditvijo ukrepov ministra, pristojnega za zdravje.