Jedro

Če je bilo dogovorjeno odplačevanje kredita v obliki anuitet, pa vsaka posamezna anuiteta po paragrafu 1480 ABGB zastara v treh letih od njene zapadlosti. Pojem anuitete avstrijsko pravo pojmuje enako kot slovensko pravo; gre za obročna odplačila glavnice in obresti, ki so vnaprej določena in zneskovno enaka.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi toženca ugodi ter sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: »Tožena stranka P. K., je dolžan v 15 dneh plačati tožeči stranki Posojilnici ..., registrirani zadrugi z omejenim jamstvom, … Avstrija., znesek 15.202,45 EUR, skupaj z 12 % letnimi obrestmi in 5 % nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2004 dalje do plačila«.

Tožnica mora tožencu povrniti 630,39 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžen tožnici plačati 15.202,45 EUR skupaj z 12 % letnimi obrestmi in 5 % nadaljnjimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2004 dalje, ter ji povrniti pravdne stroške v znesku 311.974 SIT. V presežku (to je za zamudne obresti od 18. 10. 2004 do 2. 11. 2004) je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je naložilo plačilo tožničinih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava toženec izpodbija z revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(1) vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Ker gre v obravnavani zadevi za razmerje s tujim elementom, je treba glede na čas sklenitve konkretne kreditne pogodbe uporabiti Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav določenih razmerij (ZUKZ).(2) Ta je v 19. členu določal, da se za pogodbo uporabi pravo, ki sta si ga izbrali pogodbeni stranki, če zakon ali mednarodna pogodba ne določata drugače. Uporaba izbranega prava je odvisna od volje strank oz. z drugimi besedami, avtonomija strank je bila v takšnih razmerjih temeljna navezna okoliščina. Pravdni stranki sta v 34. točki ob sklepanju zadevne kreditne pogodbe veljavnih Splošnih pogojev, ki so njen sestavni del, oz. V 20. točki v letu 2003 veljavnih Splošnih pogojev avstrijskih kreditnih bank, določili uporabo avstrijskega prava. ZUKZ v 8. členu za zastaranje predvideva uporabo prava, ki velja za vsebino pravnega posla oziroma za pravno dejanje, torej avstrijsko pravo. Glede zastaranja se tako sama pogodba kot Splošni pogoji poslovanja kot tudi avstrijski Zakon o varstvu potrošnikov(3) sklicujejo na splošne določbe ABGB. Odgovor na vprašanje, kateri zastaralni rok je treba uporabiti, pa je odvisen od tega, ali je bilo dogovorjeno odplačilo v obrokih ali anuitetah. V prvem primeru velja v skladu s paragrafom 1478 ABGB 30 letni zastaralni rok, ki začne teči, ko kredit (ali zadnji obrok) zapade v plačilo.(4) Če je bilo dogovorjeno odplačevanje kredita v obliki anuitet, pa vsaka posamezna anuiteta po paragrafu 1480 ABGB zastara v treh letih od njene zapadlosti.(5) Pojem anuitete avstrijsko pravo pojmuje enako kot slovensko pravo; gre za obročna odplačila glavnice in obresti, ki so vnaprej določena in zneskovno enaka.(6)

7. Revizijskim očitkom, da je šlo v konkretnem primeru za odplačilo anuitet, je treba pritrditi.(7) Dogovorjeno je bilo namreč odplačevanje v 24 enakih zaporednih mesečnih obrokih, ki so zapadli vsakega 15. dne v mesecu v znesku 459,95 EUR (prvi obrok je zapadel v plačilo dne 15. 3. 1997), pri čemer je šlo pri odplačevanju posameznega zneska tako za odplačevanje glavnice kot obresti. Čim pa je tako, potem je treba uporabiti določilo 1480. paragrafa ABGB. Glede na ugotovitve, da je bilo dogovorjeno odplačilo v 24 mesečnih obrokih in tudi ob upoštevanju tožničinih zatrjevanj, ki jih toženec ni prerekal, da je bil rok plačila podaljšan še za nadaljnjih 24 mesecev, so posamezne anuitete do vložitve tožbe, dne 2. 11. 2004 zastarale. Dodati še velja, da upnikov opomin dolžniku tudi po avstrijskem pravu (paragraf 1497 ABGB) ne pretrga zastaranja.(8) Ker je bilo torej materialno pravo zmotno uporabljeno, je revizijsko sodišče toženčevi reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 380. člena ZPP).

8. Ugoditev reviziji in sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi ponovno odločitev o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). V skladu s prvim odstavkom 154. člen ZPP mora tožnica tožencu povrniti stroške postopka na prvi in drugi stopnji, ter stroške revizijskega postopka, svoje stroške pa krije sama. Toženec stroškov na prvih dveh stopnjah sojenja ni priglasil, njegovi revizijski stroški, odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo po priloženem stroškovniku, pa znašajo 630,39 EUR. Revizijsko sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP določilo tudi rok za izpolnitev obveznosti plačila stroškov postopka.

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (2): Primerjaj 107. člen ZUKZ, Uradni list SFRJ, št. 43/1982, 72/1982 – popr. V konkretnem primeru namreč ni mogoče uporabiti Rimske konvencije o uporabi prava pri pogodbenih obligacijskih razmerjih, saj je za Slovenijo začela veljati šele 1. 6. 2006 (Ur. l. RS, št. 115/2005), za Avstrijo pa se je začela uporabljati v letu 1997. Enako velja tudi za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta v uporabi prava v pogodbenih razmerjih (Rim I), ki se uporablja za pravna razmerja, nastala po 17. 12. 2009. Op. št. (3): Konsumentenschutzgesetz, BGBl 1979/140 idF in nasl. Op. št. (4): Dittrich – Tades, ABGB, 34. Auflage, Manz Verlag, Wien, 1994, str. 2147 in nasl. Op. št. (5): Ibidem, str. 2155. Op. št. (6): Ibidem. Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 573/2003 z dne 10. 11. 2004. Op. št. (7): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 1055/2008 z dne 23. 2. 2012. Op. št. (8): Dittrich – Tades, ABGB, 34. Auflage, Manz Verlag, 1994, Wien, str. 2196 in nasl.