Jedro

Izvršilni naslov, v katerem je kot upnik navedena stanovanjska zgradba, ni primeren za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

Dolžničin predlog za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo dolžničinemu ugovoru, sklep o izvršbi razveljavilo, izvršbo ustavilo in predlog za izvršbo zavrglo.

Zoper ta sklep se iz vseh razlogov pritožujejo upniki in navajajo, da so poravnavo sklenili S.L. in ostali lastniki stanovanj stanovanjske hiše na naslovu X v Ljubljani, torej nikakor ne oseba, ki ne bi obstajala. Upnik je to v odgovoru na dolžničin ugovor z dne 17.2.1999 tudi popravil, čemur je sledilo celo sodišče, ki je v izpodbijanem sklepu kot upnike navedlo A.Š. in druge solastnike stanovanjske hiše na naslovu X v Ljubljani. Zato upniki ne vidijo razloga, zakaj bi morali doseči popravo sodne poravnave glede označbe tožeče stranke.

Poravnava je namreč sklenjena, ko stranke po prečitanju zapisnika o poravnavi podpišejo ta zapisnik.

Dolžnica je odgovorila na pritožbo. Ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (381. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pritožbeno sodišče odgovora ni obravnavalo.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljena je pritožbena trditev, da so sodno poravnavo, ki predstavlja izvršilni naslov, sklenili S.L. in ostali lastniki stanovanj v stanovanjski hiši na naslovu X v Ljubljani. Iz zapisnika o glavni obravnavi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani z dne 16.2.1998 namreč izhaja, da so zapisnik podpisali direktor upravnika I. d.o.o. B.Š., dolžnica, njen odvetnik ter sodnica in zapisnikarica. Zato je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da "se sodna poravnava glasi na neobstoječo osebo" ter nadaljnji zaključek, da taka sodna poravnava ne more biti primerna za izvršbo. V skladu s prvim odstavkom 21. čl. ZIZ je namreč izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Zahteva, da mora biti v izvršilnem naslovu naveden upnik (kar je pomembno za subjektivno določitev obveznosti), pa seveda zajema tudi njegovo pravno sposobnost oziroma sposobnost biti stranka. Tudi če bi poskusili oznako stranke (stanovanjska hiša na naslovu X, Ljubljana) dobrohotno razumeti tako, kot da so stranka lastniki stavbe na anslovu X, Ljubljana, ali skupnost lastnikov te stavbe, to ne bi zadoščalo. Prva oznaka (lastniki stavbe na naslovu X, Ljubljana) namreč ne bi bila dovolj opredeljena v smislu prvega odstavka 77. čl. ZPP, druga oznaka (skupnost lastnikov) pa ne bi zadoščala, ker za njo ni izkazan pogoj iz drugega odstavka 77. čl. ZPP, torej da ima konkretna skupnost lastnikov tudi lastnost pravne osebe (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 352/97 - baza podatkov SOVS). Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Ker stroški odgovora na pritožbo niso bili potrebni (odgovor na pritožbo je namreč enostransko pravno sredstvo), je pritožbeno sodišče zavrnilo tožničin predlog za povrnitev teh stroškov (prvi odstavek 155. čl. ZPP in šesti odstavek 38. čl. ZIZ).