Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na tako stanje stvari, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo prodal na javni dražbi dne 23.10.2006 in je kupec tudi kupnino plačal, s čimer je pridobil lastninsko pravico na vozilu na originaren način, tretji z ugovorom in predlogom za odlog izvršbe ni mogel uspeti. Pritožnik ima sicer prav, da je ugovor tretjega vložil še pred koncem izvršilnega postopka, to je, še v roku določenem v 2. odstavku 64. člena ZIZ, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči, temveč bi ga moralo zavrniti, ker tretji ni več mogel izkazati zatrjevane lastninske pravice na vozilu, saj je na vozilu originarno pridobil lastninsko pravico kupec, ki je vozilo kupil na dražbi. Čeprav je torej sodišče prve stopnje ugovor tretjega nepravilno zavrglo in bi ga moralo zavrniti, ta (formalna) pomanjkljivost na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala.
Pritožba se zavrne in potrdi
sklep sodišča prve stopnje.
Tretji sam nosi stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor tretjega z dne 29.9.2006 (točka I izreka sklepa) ter zavrglo predlog tretjega za odlog izvršbe z dne 20.10.2006 (točka II izreka sklepa).
Proti sklepu je tretji vložil pritožbo v kateri trdi, da je izpodbijani sklep neutemeljen in zaradi tega nezakonit. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tretji vložil ugovor pri sodišču dne 2.11.2006, saj je tretji oddal pošiljko na sodišče 2.10.2006. V nadaljevanju navaja, da sodišče prve stopnje sicer smiselno priznava, da je bila vloga tretjega poslana prej, saj pravi, da je vlogo tretjega že 5.10.2006 poslalo upniku, da se o njej izjasni. Upnik je vlogo tretjega prejel 9.10.2006, rok mu je potekel 17.10.2006. Čeprav bi moralo sodišče prve stopnje zatem izdati sklep o nedopustnosti izvršbe in le to ustaviti, sodišče prve stopnje ni reagiralo in je pustilo, da je izvršitelj nadaljeval s prodajo vozila tako, da ga je dejansko dne 23.10.2006, to je 6 dni po izpolnitvi pogojev, da sodišče izda sklep o nedopustnosti izvršbe in to sporoči izvršitelju, prodal na dražbi. Tretji je opisane napake spoznal, zato je tri dni pred razpisano dražbo predlagal še odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje si dovoli na podlagi zgoraj opisanega stanja zapisati, da je to prepozno. Postopki v takih primerih so urgentne narave in tudi praksa sodišč narekuje, da mora sodišče storiti vse, da do škode tretjemu ne pride zaradi takšnih dogodkov. Sodišče prve stopnje tudi zamolči dejstvo, a je pooblaščenec tretjega še na dan same dražbe 23.10.2006 dve uri prej po faxu in telefonu sporočil sodišču in urgiral naj se izvršba odloži. O vsem je tudi bil pravočasno obveščen izvršitelj. Sodišče prve stopnje je pravočasno po faxu poslalo izvršitelju sklep o preklicu dražbe, ki pa se ga izvršitelj ni držal. Pritožnik meni, da vse to nakazuje na sum storitve kaznivega dejanja. Tretji je skladno z določili ZIZ-a vložil v roku, do zaključka izvršbe ugovor tretjega in ne more biti iz zgoraj opisanih razlogov njegov ugovor zavržen. Tretji ima še kako interes, da se izvršba izreče za nedopustno, saj bo tretji moral uveljavljati svojo pravico v drugih postopkih. Pritožnik predlaga, da višje sodišče pribavi in zahteva poleg samega spisa še vse ustrezne izpiske sodnih pošiljk, ki so bile posredovane dne 23.10.2006 izvršitelju Franku Slavcu iz Kopra, iz česar bodo razvidne velike nepravilnosti in resnice, ki se navajajo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu res zapisalo, da je tretji vložil ugovor pri sodišču dne 2.11.2006, vendar, kot to ugotavlja tudi sam pritožnik, gre za očitno napako, saj je bila vloga poslana na sodišče dne 2.10.2006, na sodišče pa je prispela dne 3.10.2006. Res je, da upnik na ugovor tretjega, ki ga je prejel dne 9.10.2006, ni odgovoril in bi imela njegova opustitev za posledico delno razveljavitev sklepa o izvršbi in ustavitev izvršbe po 1. odstavku 65. člena ZIZ, vendar, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, tega pritožnik ne izpodbija, tretji ni obenem z vložitvijo ugovora predlagal tudi odloga izvršbe (1. odstavek 73. člena ZIZ). Pritožnik trdi, da je predlog za odlog izvršbe vložil tri dni pred javno dražbo, ki je bila razpisana za dne 23.10.2006, tej trditvi je sledilo tudi sodišče prve stopnje, vendar pregled spisovnega gradiva kaže, da temu ni tako, saj je sodišče prve stopnje prejelo predlog tretjega za odlog izvršbe (le) po faxu dne 23.10.2006, to je na dan dražbe, vloga, ki naj bi jo tretji poslal po pošti dne 20.10.2003, pa se v spisovnem gradivu ne nahaja. Glede na tako stanje stvari, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo prodal na javni dražbi dne 23.10.2006 in je kupec tudi kupnino plačal, kot izhaja iz poročila izvršitelja, s čimer je pridobil lastninsko pravico na vozilu na originaren način, tretji z ugovorom in predlogom za odlog izvršbe ni mogel uspeti. Pritožnik ima sicer prav, da je ugovor tretjega vložil še pred koncem izvršilnega postopka, to je, še v roku določenem v 2. odstavku 64. člena ZIZ, zaradi česar ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči, temveč bi ga moralo zavrniti, ker tretji ni več mogel izkazati zatrjevane lastninske pravice na vozilu, saj je na vozilu originarno pridobil lastninsko pravico kupec, ki je vozilo kupil na dražbi. Čeprav je torej sodišče prve stopnje ugovor tretjega nepravilno zavrglo in bi ga moralo zavrniti, ta (formalna) pomanjkljivost na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa ni vplivala. Sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je zavrglo predlog tretjega za odlog izvršbe, saj je bil ta podan prepozno in sodišče prve stopnje ni moglo opraviti postopka poziva k dopolnitvi predloga za odlog izvršbe in poziva k izjasnitvi upnika o predlogu, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Glede navedb pritožbe, ki se nanašajo na delo izvršitelja in so torej po svoji vsebini pripombe na delo izvršitelja, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da te na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati, pritožnik jih lahko uveljavlja v predlogu za nadzor nad opravljanjem službe izvršitelja v skladu z določbami 31. poglavja ZIZ. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je torej pravilen in ga pritožbene navedbe ne morejo omajati.
Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ.