Jedro

Za odločanje o sporu zaradi plačila davkov in prispevkov iz delovnega razmerja, je pristojno delovno in ne socialno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Delovno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Tožnik je pri Delovnem sodišču v Mariboru vložil tožbo zaradi plačila davkov in prispevkov za delovno dobo. V tožbi navaja, da je bil v času od 1.9.1990 do 30.6.1997 v delovnem razmerju pri toženi stranki, ki pa zanj v obdobju od 1.1.1992 do 30.6.1997 ni plačevala prispevkov in davkov pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delovno sodišče v Mariboru se je s sklepom Pd 310/2000 z dne 22.8.2000 izreklo za nepristojno za odločanje v zadevi, saj je zavzelo stališče, da je po 5. alinei 1. točke 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih za odločanje o sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pristojno socialno sodišče. Po pravnomočnosti sklepa je zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je zato na podlagi 24. člena Zakona o pravdnem postopku sprožilo spor o pristojnosti. Menilo je, da gre za individualni delovni spor iz 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, saj gre za spor med delavcem in delodajalcem, pravica do plačila davkov in prispevkov, ki so vezani na izplačevanje plač, pa neposredno izvira iz delovnega razmerja. 5. alinee 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti, saj se nanaša samo na spore iz pokojinskega in invalidskega zavarovanja, v katerih je ena od strank Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v konkretnem primeru pa gre za spor iz delovnega razmerja. Za odločanje v tem sporu je pristojno Delovno sodišče v Mariboru. Po 2. točki 4. odstavka Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna odločati o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

Višje sodišče ugotavlja, da so v obravnavanem sporu izpolnjene vse predpostavke iz omenjene zakonske določbe, zaradi česar je za odločanje v sporu pristojno delovno sodišče. Gre namreč za spor med delavcem in delodajalcem, spor pa se nanaša na plačevanje davkov in prispevkov kot ene izmed delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja. Da je plačevanje prispevkov obveznost delodajalca iz delovnega razmerja izhaja posredno že iz 1. odstavka 50. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarsko dejavnost, ki med obveznimi podatki, ki jih mora vsebovati pisni obračun izplačila plače, določa tudi zneske prispevkov za socialno varnost, izrecno pa delodajalce k plačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavezuje 223. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prepričanja višjega sodišča, da gre za pristojnost delovnega sodišča, pa ne more omajati niti sklicevanje delovnega sodišča na določbo 5. alinee 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Citirano določbo je treba namreč obravnavati skupaj z uvodnim besedilom 1. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa pristojnost socialnega sodišča v sporih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Navedeno vodi do zaključka, da je socialno sodišče sicer res pristojno odločati v sporih v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar le če ti spori izvirajo iz zavarovanja; če gre torej za spore iz zavarovalnih razmerij, kjer kot ena izmed strank vedno nastopa nosilec zavarovanja. Če pa sta stranki v sporu delavec in delodajalec, pa gre za spor iz delovnega in ne iz zavarovalnega razmerja, za odločanje pa je zato pristojno delovno sodišče.