Jedro

Tretja sta podala pravočasen, popoln in dovoljen ugovor, zato utemeljeno navajata, da je bil ugovor obrazložen in da bi ga moralo sodišče poslati v odgovor upniku na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZIZ. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor tretjih posredovati v odgovor upniku, pa tega ni storilo. Izvršilno sodišče ne odloča o sporu, temveč presoja le, ali je ugovor obrazložen in pravica verjetno izkazana. Do sem sta tretja z ugovorom uspela priti, ostalo je stvar (prerekanja) upnika in morebitne kasnejše pravde.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretjih A. A. in B. B. vložen dne 8. 12. 2020 zavrnilo (1. odstavek sklepa) in odločitev o zahtevi tretjih za povrnitev stroškov pridržalo do izteka roka 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa oziroma če bo tožba vložena do pravnomočnosti zaključka pravde glede nedopustnosti izvršbe (2. odstavek izreka sklepa).

2. Tretja sta po pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo in predlagata, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru obeh tretjih ugodi. Enako je odločilo isto sodišče s sklepom z dne 13. 7. 2017 v zadevi In 6/2015, da se ne more voditi izvršba na delu nepremičnine ID znak 001 glede zemljišča, na katerem stoji stanovanjski objekt-stanovanjska hiša z evidenčno št. 1164 in samega objekta, kolikor stoji na nepremičnini z ID znakom 001. Navajata, da upnik in tudi dolžnik ugovoru tretjih niso nasprotovali, zato je po ustaljeni sodni praksi tretji dolžan vlagati tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe le zoper tiste upnike, ki so ugovoru nasprotovali. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da tretja pravice na predmetu izvršbe nista izkazala s stopnjo verjetnosti. Takšen dokazni standard namreč zadostuje. Sodišče je s svojim presojanjem preseglo svoja upravičenja, saj pravice na predmetu izvršbe ni presojalo s stopnjo verjetnosti, temveč s stopnjo prepričanja. Poleg tega pa je sodišče o ugovoru istih tretjih s sklepom z dne 13. 7. 2017 odločilo drugače. Navajata tudi, da je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo samovoljno brez nasprotovanja upnikov in dolžnikov. Prav tako ni razvidno, ali je sodišče ugovor tretjih vročilo v obligatoren odgovor upnikom v skladu z 64. členom ZIZ in v kolikor tega ni storilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Ugovor tretjega je tako sodišče nepravilno zavrnilo. Priglašata pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upniku. V odgovoru na pritožbo upnik navaja, da se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje in predlaga, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v naaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

6. Po določilu prvega odstavka 64. člena ZIZ lahko tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor tretjega in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Če je ugovor pravočasen, popoln in dovoljen ter če je v njem pravica na predmetu izvršbe verjetno izkazana, sodišče ugovor vroči upniku in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona (prim. tretji odstavek 64. člena ZIZ in VSL sklepa III Ip 1158/2018 z dne 4. 7. 2018 in I Ip 2274/2015 z dne 6. 8. 2015). Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo. Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor tretjega zavrne. Vložnik ugovora lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (65. člen ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je ugovor tretjih zavrnilo, ker je presodilo, da tretja nista verjetno izkazala pravice, ki preprečuje izvršbo na predmetu izvršbe – nepremičnini ID znak: parcela 001, ki je po zemljiškoknjižnih podatkih last dolžnika do celote. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da tretja v ugovoru nista podala konkretne navedbe na katerem delu nepremičnine ID znak parcela 001 uveljavljata obstoj njune pravice, ki preprečuje izvršbo (gradnja na podlagi dogovora) iz razloga, ker ta njun del ni geodetsko odmerjen. V kolikor bi tretja pravočasno poskrbela, da bi bil sporni del parcele geodetsko odmerjen od preostalega dela nepremičnine, ki je predmet prodaje, česar pa v konkretnem primeru ni, bi tretja mogoče lahko izkazala, da sta na delu predmetu izvršbe izkazala pravico, ki preprečuje izvršbo in bi sodišče lahko štelo, da je ugovor obrazložen. Samo v tem primeru bi lahko sodišče ugovoru tretjih ugodilo v kolikor upnik na ugovor ne bi odgovoril. Zato bosta morala tretja v zvezi z zatrjevanimi pravicami na delu nepremičnine vložiti tožbo z dovolj določnim zahtevkom. Ker del parcele ni bil geodetsko odmerjen, je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor neobrazložen in da pravica ni verjetno izkazana, zato je ugovor kot neutemeljen zavrnilo ne da bi ga vročilo v odgovor upniku na podlagi 64. člena ZIZ. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

8. Iz podatkov v spisu izhaja, da sta pritožnika podala pravočasen, popoln in dovoljen ugovor, zato pritožnika utemeljeno navajata, da je bil ugovor tretjih obrazložen in da bi ga moralo sodišče poslati v odgovor upniku na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZIZ. Pritožnika utemeljeno navajata, da sta v ugovoru obrazloženo zatrjevala, da imata na zaradi gradnje na delu nepremičnine ID znak: parcela 001 lastninsko pravico (stanovanjska stavba z evidenčno številko 1164). Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor tretjih posredovati v odgovor upniku, pa tega ni storilo. Izvršilno sodišče ne odloča o sporu, temveč presoja le, ali je ugovor obrazložen in pravica verjetno izkazana. Do sem sta tretja z ugovorom uspela priti, ostalo je stvar (prerekanja) upnika in morebitne kasnejše pravde. Ker je že iz tega razloga zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožba utemeljena, se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb niti ne opredeljuje.

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi tretje točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče ugovor tretjih najprej vročiti v odgovor upniku in šele potem sprejeti odločitev o ugovoru tretjih na podlagi 65. člena ZIZ.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.