Jedro

Glede na to, da je zastavljena naloga izvedencu psihiatrične stroke terjala sodelovanje tudi z izvedencem klinične psihologije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v sporu angažiralo tudi izvedenko specialistko klinične psihologije.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 406/2016 z dne 13. 11. 2017 sklenilo, da se sodni izvedenki A.A. s. p. za opravljeno izvedensko delo v individualnem delovnem sporu odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 607,20 EUR. S sklepom opr. št. Pd 406/2016 z dne 30. 11. 2017 je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za psihiatrijo B.B. dr. med., za opravljeno izvedensko delo v individualnem delovnem sporu odmerilo nagrado in stroške v višini 676,20 EUR.

2. Zoper sklepa se pritožuje prvotožena stranka in v pritožbi navaja, da je sodišče postavilo izvedenko klinične psihologije A.A. kot dodatno izvedenko na predlog prvotno določenega izvedenca psihiatra B.B., dr. med. in prvotoženi stranki predloga izvedenca ni vročilo, zato se do predloga ni mogla opredeliti. Prvotožena stranka meni, da strošek izvedenke klinične psihologije ne more bremeniti stranke, ker nobena stranka postavitev izvedenke klinične psihologije ni predlagala. Tožeča stranka je predlagala zgolj izvedenca psihiatra, ta pa bi z vidika specialistične medicinske stroke moral podati mnenje o zastavljenih vprašanjih, saj naj bi bil za to usposobljen. Sodišče pa je nekritično sledilo izvedencu B.B. in njegovemu predlogu za postavitev izvedenke klinične psihologije, zato stroški te izvedenke ne morejo bremeniti strank. Sodišče ne bi smelo dopustiti angažiranja izvedenke iz stroke, ki ni bila predlagana kot dokaz za navedbe tožeče stranke. Imenovana izvedenka klinične psihologije ni odgovorila na nobeno dodatno vprašanje, temveč je iskala odgovore na že zastavljena vprašanja, ki jih je pred njo prejel izvedenec psihiater. Za enak obseg vprašanj pa nista potrebni dve mnenji in iz same vsebine izvedenskih mnenj je razvidno, da v pretežnem delu povzemata zelo nekritično in selektivno vsebino spisa le v delu, ki se nanaša na tožničine navedbe in izjave. Sodišče ni obrazložilo razlogov za priznanje nagrade izvedenki. Nadalje ni razvidno, zakaj je sodišče izvedenki priznalo stroške študija spisa, saj je iz mnenja razvidno, da je izvedenka pregledala zgolj tožbo in pripravljalne vloge tožnice ter njeno izpoved. Tudi ni razvidno, od kod sodišču zaključek, da je izvedenka s tožnico opravila triurni pregled. Zato tožena stranka meni, da gre za neutemeljeno priznane stroške. Dopolnitev izvedenskega mnenja v resnici obsega samo 8 listov, od katerih se vsebina pretežno nanaša na povzemanje spisa. Glede na navedeno prvotožena stranka predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in odmero stroškov izvedenke A.A. poda skupaj z odmero stroškov izvedencu B.B., pri čemer naj odmera za oba skupaj ne presega stroškov v obsegu enega mnenja. Tudi v pritožbi prvotožene stranke zoper odmero nagrade izvedencu B.B., dr. med. tožena stranka ponavlja razloge kot so že navedeni in sicer, da ni bilo nobene potrebe po postavitvi izvedenca druge stroke, ker tega stranki nista predlagali ter je izvedenko dejansko predlagal izvedenec psihiater B.B., dr. med. Ker izvedenec ni opravil svoje naloge v celoti, ne more in ne sme prejeti nagrade v celoti, saj je njegovo delo delno opravila druga izvedenka. Tožena stranka je predlagala, da se njeni pritožbi na sklep sodišča prve stopnje za odmero nagrade in stroškov izvedenca B.B., dr. med. zniža za obseg, ki ga je namesto navedenega izvedenca opravila izvedenka A.A. 3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Tožnica je pred naslovnim sodiščem vložila tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, izpodbijanja pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 10. 2016 in odškodnine. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 24. 4. 2017 predlagala, da sodišče postavi izvedenca psihiatra, ki bo pregledal listine in dokaze v spisu ter opravil pregled tožnice ter pojasnil okoliščine, v kolikšni meri je stres in psihično nelagodje, ki ga je pretrpela tožnica zaradi ravnanja prvotožene stranke oziroma konkretno C.C. vplivalo na odločitev tožnice, da je podpisala izpodbijan sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 10. 2016 in pogodbo o zaposlitvi z drugotoženo stranko z dne 7. 10. 2016. Pri tem naj izvedenec pojasni razumske in voljne sposobnosti tožnice v času podpisa obeh dokumentov, upoštevaje njeno osebnost in takratno duševno stanje ter dejstvo, da se zaradi navedenega dogodka tožnica še vedno zdravi pri psihiatru. Predlagala je tudi, da izvedenec pojasni vrsto, intenzivnost in trajanje duševnih bolečin, ki jih je tožnica utrpela zaradi trpinčenja na delovnem mestu in okrnitvi osebnostnih pravic.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 406/2016 z dne 25. 5. 2017, za izdelavo izvedenskega mnenja, določilo sodnega izvedenca B.B. dr. med., specialista psihiatra ter mu določilo vprašanja, na katera naj odgovori v izvedenskem mnenju. Izvedenec B.B. dr. med., je sodišču poslal dopis, da predlaga, da sodišče postavi izvedenca klinično psihološke stroke, ki naj bi opravil psihološki pregled tožnice. Ocenil je namreč, da v zadevi, brez izsledkov psihološkega pregleda ne more izdelati strokovno pravilnega psihiatričnega izvedenskega mnenja in ne more odgovoriti na zastavljena vprašanja. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom opr. št. Pd 406/2016 z dne 4. 9. 2017 za izdelavo izvedenskega dela določilo sodno izvedenko za področje klinične psihologije A.A. V sklepu je sodišče določilo naloge izvedenke in sicer, da pregleda spis sodišča opr. št. Pd 406/2016 in vso dokumentacijo v predloženem spisu ter opravi s tožnico psihološki pregled ter poda izvedensko delo z mnenjem in oceno osebnostnega ter kognitivnega funkcioniranja tožnice. Sodna izvedenka A.A. je dne 26. 10. 2017 podala izvedensko mnenje, s katerim je odgovorila na vsa postavljena vprašanja sodišča. Dne 27. 11. 2017 pa je nato podal psihiatrično izvedensko mnenje o tožnici specialist psihiater B.B., dr. med. sodni izvedenec za psihiatrijo.

7. ZPP v 252. členu določa, da sodišče vodi dokazovanje z izvedenci, označi izvedencu predmet, ki ga naj pregleda, mu postavlja vprašanja in zahteva po potrebi pojasnila glede danega izvida in mnenja. Izvedencu se lahko dajejo pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. členom tega zakona, tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Tako kot druge dokaze tudi dokaz z izvedencem izvaja sodišče. Sodišče je tisti procesni subjekt, ki označi izvedencu predmet, ki naj ga pregleda, mu postavlja vprašanja in po potrebi zahteva pojasnila glede danega izvida in mnenja. Izvedenec ima med dokaznimi sredstvi specifičen položaj in sicer je pomočnik sodišča, kar se kaže v vzajemno aktivnem razmerju s sodnikom. Izbira ustreznega izvedenca je v rokah sodišča. Sodišče ni vezano na predlog stranke in stranka tudi ni dolžna dokaznega predloga konkretizirati na tak način, da navede izvedenca katere stroke naj sodišče postavi. Dolžnost stranke je, da navede v zvezi s katerim dejstvom predlaga dokaz ter da tudi navede, da predlaga tovrsten dokaz (torej dokaz z izvedencem).

8. Sodišče nato v skladu s 243. členom ZPP presodi, ali je dokazovanje z izvedencem sploh potrebno in nato tudi to, izvedenec katere stroke je potreben za nadomestitev specialnega strokovnega manka. Tako je sodišče prve stopnje tudi ravnalo. Sodišče je pri izbiri omejeno le toliko, da mora postaviti izvedenca takšne stroke, da razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem. Glede na to, da je zastavljena naloga izvedencu psihiatrične stroke terjala sodelovanje tudi z izvedencem klinične psihologije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v sporu angažiralo tudi izvedenko specialistko klinične psihologije (tako izhaja tudi iz VSL sodba II Cp 2487/2014 z dne 21. 5. 2015. 9. Neutemeljena je pritožbena trditev, da izvedenka klinične psihologije ni odgovorila na nobeno dodatno vprašanje, temveč je odgovarjala le na zastavljena vprašanja, ki jih je pred njo prejel v mnenje izvedenec psihiater in bi se zato moralo potrebno plačilo izvedencu B.B., dr., med. znižati za neopravljen del njegove storitve, tega pa priznati izvedenki A.A. Po določbi prvega odstavka 249. člena Zakona o pravdnem postopku pridobi izvedenec pravico do povračila stroškov in nagrade za svoje delo takrat, ko v celoti izpolni svojo nalogo, to je, ko odgovori na vprašanja, ki mu jih je naložilo sodišče. Plačilo za pisno izdelavo izvida in mnenja zajema tudi morebitna nadaljnja izvedenčeva pojasnila v zvezi s pripombami strank k njegovemu mnenju. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedencev ureja Pravilnik, na katerega se izpodbijani sklepi sklicujejo. Za presojo pravilnosti odmerjenih stroškov izvedencu je odločilno, ali je izvedenec izpolnil nalogo, ki mu jo je naložilo sodišče in ali je višina priznane nagrade in stroškov za opravljeno delo odmerjeno v skladu s Pravilnikom.

10. Neutemeljene so pritožbene trditve prvotožene stranke, da izvedenec B.B. ni odgovoril na vsa vprašanja, zato ni upravičen do nagrade v odmerjeni višini in povrnitve stroškov. To delo je bilo izvedencu naloženo s sklepom sodišča, ker so mu bila tudi postavljena vprašanja, na katere mora odgovoriti. Pri odločanju o odmeri nagrade ni pomembno, ali se stranke strinjajo z izvedeniškim mnenjem ali ne, pomembno je, da je izvedenec delo, ki mu je bilo naloženo, opravil. Po mnenju pritožbenega sodišča izdelani izvedeniški mnenji B.B., dr. med. in A.A. ustrezata lastnostim izvedeniškega mnenja in predvsem nalogi, ki jima jo je naložilo sodišče prve stopnje, zato sta izvedenca upravičena do nagrade in povrnitve stroškov. Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu in sicer glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo nagrado izvedencu B.B., dr. med. in izvedenki A.A., v skladu z 48. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcev.

11. Ker je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev glede postavitve izvedencev in jima pravilno odmerilo nagrado, je bilo potrebno pritožbi prvotožene stranke zavrniti kot neutemeljeni in potrditi sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).