Up-316/01 - 8

21. 5. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 21. maja 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 179/2000 z dne 6. 6. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pritožnika zoper odločitev sodišča druge stopnje, ki je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne pritožnikov (tedaj tožnikov) predlog za obnovo postopka zaradi disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ki se je pravnomočno končal leta 1995. Iz navedb v ustavni pritožbi je razvidno, da pritožnik navedeni sklep izpodbija, ker naj bi Vrhovno sodišče prezrlo prvotno odločanje pred Okrožnim delovnim in socialnim sodiščem in Višjim delovnim in socialnim sodiščem, ki naj bi potekalo pred ponovnim odločanjem v tem postopku. S tem naj bi kršilo 2. in 14. člen Ustave, 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) ter Protokol št. 12 k EKČP. V več nadaljnjih dopolnitvah ustavne pritožbe pa pritožnik ponavlja navedbe, s katerimi smiselno zatrjuje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku, katerega obnovo je predlagal in glede katerega je pred tem tudi že vložil ustavno pritožbo, o kateri je Ustavno sodišče odločilo s sklepom št. Up-362/97 z dne 7. 3. 2000.

2.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna določba o pravni in socialni državi (2. člen Ustave) sodi med temeljna ustavna načela in ne med človekove pravice in temeljne svoboščine. Morebitne kršitve teh načel ni mogoče samostojno uveljavljati z ustavno pritožbo.

3.Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen ZUstS). Ustavna pritožba torej ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi.

4.Pritožnik izpodbija sklep Vrhovnega sodišča, ki je bil izdan v obnovitvenem postopku. Ustavno sodišče zato pri obravnavanju zatrjevanih kršitev človekovih pravic lahko presoja navedbe pritožnika le v okviru odločanja o zahtevi za obnovo postopka. Navedb o kršitvah pravic v postopku oziroma postopkih, ki so bili pravnomočno končani pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, zato v postopku na podlagi te ustavne pritožbe ni mogoče upoštevati.

5.Ko pritožnik navaja, da je Vrhovno sodišče zamolčalo začetek sojenja na nižjih sodiščih v letih 1998 in 1999, mu očita nepravilno uporabo procesnega prava in pri tem smiselno zatrjuje kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je izpeljava ustavne določbe drugega odstavka 14. člena Ustave, ki opredeljuje pravico do enakosti pred zakonom. Pritožnik pa ne navede oziroma ne izkaže, kako naj bi ga Vrhovno sodišče drugače obravnavalo. Tudi Ustavno sodišče ni ugotovilo, da bi navedeno sodišče o njegovi zadevi odločilo drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih. Prav tako ni ugotovilo, v čem naj bi bile kršitve 6. člena EKČP. Ustavna pritožba očitno ni utemeljena.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije sodniki, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan