Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožnica do 89/200 solastnica nepremičnine parc. št. 443/12 k.o. ... in obrazložilo, da je bil pokojni M. F. solastnik te nepremičnine do 111/2000, obenem pa zavrnilo vse pritožbene ugovore toženca z navedbo, da s to odločitvijo ni poseženo v njegov polovični solastninski delež na tej nepremičnini.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14 .točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožnica do 89/200 solastnica nepremičnine parc. št. 443/12 k.o. ... in obrazložilo, da je bil pokojni M. F. solastnik te nepremičnine do 111/2000, obenem pa zavrnilo vse pritožbene ugovore toženca z navedbo, da s to odločitvijo ni poseženo v njegov polovični solastninski delež na tej nepremičnini?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pok. M. F. in njegova žena, tožnica, na zemljišču staršev pok. M. F. v letu 1971 začela graditi hišo. Ugotovilo je, da sta leta 1971 zgradila klet, da pa je nato gradnja zastala, starša pok. M. F. pa sta tisti del zemljišča, na katerem sta zakonca začela graditi hišo, oddelila od njunega zemljišča in nato novo nastalo zemljišče, parc. št. 443/12 k.o. ... podarila pok. sinu M. F. in vnuku, prvemu tožencu, vsakemu do ene polovice. V zapuščinskem postopku po pok. M. F. je tožnica vztrajala, da spada navedena hiša v njuno skupno premoženje in je bila zato napotena na pravdo. Najprej je zahtevala izločitev polovice hiše in zemljišča iz zapuščine po pokojnem M. F., potem pa je tožbeni zahtevek spremenila in je zahtevala, naj sodišče ugotovi, da njen solastninski delež na nepremičnini parc. št. 443/12 k.o. ... znaša 453/1000. 2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da solastninski delež tožnice na parc. št. 443/12 k.o. ... znaša 89/200 in da zato ta delež ne spada v zapuščino po pok. M. F., v presežku pa je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta hišo zgradila tožnica in pokojni M. F. med letoma 1976 in 1978 in da je bil prispevek vsakega od njiju k gradnji enak. Odločilo je, da je šlo za skupno gradnjo in da je ta po paragrafu 418 Občega državljanskega zakonika lahko podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. Odločilo je tudi, da starša pok. M. F. z zgrajeno hišo na nepremičnini nista mogla razpolagati. Po pridobljenem izvedenskem mnenju je sodišče ocenilo, da tožničin prispevek ustreza 89/200 vrednosti nepremičnine.

3. Prvi toženec je v pritožbi uveljavljal obširne ugovore v zvezi z dejstvom, da sta starša gradila hišo na nepremičnini, ki je bila v njegovi lasti do ene polovice, v zvezi s stališčem sodišča prve stopnje, da je na podlagi dogovora o gradnji mogoče originarno pridobiti lastninsko pravico, opozoril pa je tudi na nesklepčnost zahtevka glede na trditve tožnice in glede na to, da je sodišče odločalo o zahtevku tožnice, da je lastnica do 453/1000-in, čeprav je bil pokojnik lastnik nepremičnine le do 500/1000-in je tudi opozoril, da je sodišče tako nedvomno poseglo tudi v njegov solastninski delež. Sodišče druge stopnje na te pritožbene navedbe ni odgovorilo, ker je zavzelo stališče, da z izpodbijano sodbo ni bilo poseženo v solastninski delež toženca.

4. Zoper takšno odločitev prvi toženec predlaga dopustitev revizije, ponovno opozarja na vse svoje pritožbene ugovore, na katere pritožbeno sodišče ni odgovorilo, opozarja na nasprotje med obrazložitvijo sodišč prve in druge stopnje ter samim izrekom odločbe sodišča prve stopnje.

5. Predlog je utemeljen.

6. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem delu revizijo dopustilo.