Iz posebne stečajne mase se pokrivajo samo nekatere vrste stroškov stečajnega postopka, ki niso neposredno povezane z unovčenjem te mase (1.–4. in 6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), ne pa vse. Nekatera procesna dejanja in pravna dejstva v stečajnem postopku, v zvezi s katerimi nastajajo stroški, so namreč v korist tako navadnih kot ločitvenih upnikov, ne pa vsa; nekaterih stroškov ločitvenim upnikom ni treba trpeti. To se odraža v določbi 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, ki te vrste našteva. Drugih stroškov pritožnica ne bi smela nositi (niti njihovega sorazmernega dela) niti začasno niti ob koncu stečajnega postopka. Ta napaka je bila vidna ob objavi načrta razdelitve in sklepa o razdelitvi, ki je postal pravnomočen. Ker jo je bilo mogoče, jo je bilo takrat tudi treba uveljavljati, vendar je bilo to opuščeno. Zato tega vprašanja zdaj ni več mogoče odpirati.
I.Pritožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije se zavrže.
II.Pritožba A., d. o. o., Ljubljana, zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže, sicer pa se zavrne in se izpodbjani sklep v preostalem delu potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek osebnega stečaja konča (I. točka izreka), stečajna upraviteljica razreši (II. točka izreka) in v dobro ločitvene upnice A., d. o. o., Ljubljana, sprosti rezervacija 3000 EUR (III. točka izreka), ter upraviteljici naložilo, da denarno dobroimetje 12.690 EUR preda stečajnemu dolžniku (IV. točka izreka).
2.Pritožbo sta vložila ločitvena upnica A., d. o. o., in upnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Upraviteljica je podala odgovor na prvo pritožbo, stečajni dolžnik pa na drugo.
3.Pritožba ZZZS ni dovoljena, pritožbaA., d. o. o.,pa ni dovoljena zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa, sicer pa ni utemeljena.
4.ZZZS je pritožbo umaknil, s čimer je ta postala nedovoljena po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da ni dovoljena pritožba, ki jo je pritožnik umaknil. Določba se skladno s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v stečajnem postopku smiselno uporablja glede vprašanj, ki s slednjim zakonom niso urejena. Nedovoljena pritožba se zavrže (prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
5.Na tej podlagi ni dovoljena niti pritožba A., d. o. o., (četrti odstavek 343. člena ZPP določa tudi, da ni dovoljena pritožba, kadar pritožnik zanjo nima pravnega interesa) zoper III. točko izreka izpodbijanega sklepa, saj je v tem delu pritožnici v korist.
6.Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo, potem ko je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 262/2025 z dne 29. 10. 2025 razveljavilo njegov sklep o ugoditvi upraviteljičinemu predlogu za spremembo načrta poteka stečajnega postopka. To je tedaj predlagala, da bi se podaljšali roki za končanje stečajnega postopka. Neunovčeno je namreč ostalo še določeno dolžnikovo premoženje, posebna stečajna masa, namenjena pritožničinemu prednostnemu poplačilu, pa je bila s sklepom o njeni razdelitvi z dne 8. 4. 2024 obremenjena s stroški splošne stečajne mase 14.442,10 EUR, pri čemer se splošna stečajna masa, ki bi zadoščala za plačilo teh stroškov, tedaj še ni oblikovala. Ker pa so bili navadni stečajni upniki poplačani izven tega stečajnega postopka in ker pritožnica do stečajnega dolžnika ni imela nobene terjatve, saj so bile dolžnikove nepremičnine, ki so tvorile posebno stečajno maso, zastavljene za tuji dolg (dolžnik je bil le realni dolžnik), ta posebna stečajna masa pa je bila že razdeljena na podlagi zgoraj navedenega pravnomočnega sklepa, višje sodišče ni videlo razloga, da se ta stečajni postopek ne konča.
7.Pritožnica v tem pritožbenem postopku predlaga pritožbenemu sodišču, naj znova pretehta navedeno stališče in naj upošteva drugačno vsebino navedenega pravnomočnega sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase. Pravnomočni sklep o razdelitvi namreč napotuje na upraviteljičin končni načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 4. 4. 2024, ta pa se v ključnem delu za pritožbeni argument glasi tako:
„Upraviteljica to posebno stečajno maso obremenjuje z zakonsko določenimi stroški (stroški cenitve, sorazmerni del nagrade za otvoritveno poročilo, stroški izvedbe prodaje in upravljanja premoženja, sodna taksa za posebno razdelitev, nagrada za posebno razdelitev in sorazmerni del drugih stroškov, saj je splošna stečajna masa neznatna, kar je podrobneje predstavljeno v tabelarnem delu tega načrta razdelitve; na tem mestu podajam podrobnejši pregled sorazmernega dela drugih t. i. splošnih stroškov (že zmanjšanih za splošne mase), ki bremenijo posebno stečajno maso v višini 14.442,10 €, in sicer so to (vsi stroški z že vključenim DDV): odvetniški stroški 37.380,99 €, materialni, administrativni in drugi tovrstni stroški 4.863,27 €, rezerva za bodoče neznane stroške 3.000,00 € [za morebitna podaljšanja postopka, za trenutno neznane stroške ipd. – rezervacija se ob zaključku postopka v neporabljenem delu sprosti ločitvenemu upniku], nagrada za preizkus terjatev 1.838,88 €, potni stroški upraviteljev 1.160,42 €, bančni stroški do zaključka 849,02 €, stroški sodnih taks 683,00 €, nagrada za prevzem poslov 176,77 €, vračilo predujma 62,00 €, zmanjšano za splošno stečajno maso 35.572,25 €). Dodatno navajam še, da posebno stečajno maso, ki je predmet te razdelitve, zaenkrat bremenimo z vsemi stroški unovčevanja in z vsemi stroški postopka na način, kot je bilo predstavljeno, saj je unovčevanje nadaljnjih stečajnih mas zaradi aktivnosti stečajnega dolžnika (ugovori, pritožbe) oteženo in v tem trenutku še ni mogoče zagotoviti, da bodo dejansko unovčene in da bo nanje mogoče bremeniti sorazmerni del stroškov. V kolikor bodo unovčene nadaljnje stečajne mase, se bo to upoštevalo v morebitnih nadaljnjih načrtih razdelitev na način, da se bodo ključi bremenitev s stroški izračunali na novo, morebitna previsoka bremena s stroški pa se bodo ločitvenim upnikom na ustrezen način upoštevala. Drugačen način glede na situacijo ni mogoč, saj bi v primeru sedaj prenizkih bremenitev s stroški in scenarija neuspešnih postopkov prodaje določeni del stroškov lahko ostal nepoplačan.“
8.Pritožnica v tem odlomku poudarja besedo zaenkrat: sorazmerni del splošnih stroškov naj bi bil ob razdelitvi posebne mase iz nje začasno pokrit, če pa bi se morda unovčilo še kaj dolžnikovega premoženja, pa bi se z dobljenim dobroimetjem naknadno lahko pritožnici povrnili vsi ali vsaj del teh začasno pokritih stroškov. S tem naj bi bila pritožnici v prid narejena rezervacija.
9.Po oceni pritožbenega sodišča – ki si ne zatiska oči pred trdoto dejanskih posledic svojega sklepanja – pa je iz citiranega odlomka dobro vidna materialnopravna nepravilnost tedanje razdelitve posebne stečajne mase, ki bi jo bilo treba uveljavljati z (v tem primeru nevloženima) ugovorom zoper načrt razdelitve in pritožbo zoper sklep o razdelitvi, ki se je skliceval na ta načrt (prvi odstavek 366. člena ZFPPIPP). Sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase pa po utrjenem stališču sodne prakse ustvarja učinek pravnomočnosti odločitve o tem, kateri del stečajne mase je predmet razdelitve, kakor tudi o tem, na kakšen način se bo stečajna masa razdelila med upnike oziroma za pokritje pripadajočih stroškov stečajnega postopka; pravnomočnost sodišču preprečuje, da bi o teh vprašanjih odločalo ponovno (7. točka obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 87/2015 z dne 12. 2. 2015). Neskladnost citiranega načrta in sklepa z ZFPPIPP je bila, da nista upoštevala, da se iz posebne stečajne mase pokrivajo samo nekatere vrste stroškov stečajnega postopka, ki niso neposredno povezane z unovčenjem te mase (1.–4. in 6. točka četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP), ne pa vse. Nekatera procesna dejanja in pravna dejstva v stečajnem postopku, v zvezi s katerimi nastajajo stroški, so namreč v korist tako navadnih kot ločitvenih upnikov, ne pa vsa; nekaterih stroškov ločitvenim upnikom ni treba trpeti. To se odraža v določbi 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, ki te vrste našteva (in v določbi petega odstavka istega člena, ki določa razmerje, po katerem te vrste stroškov trpijo navadni in ločitveni upniki).
10.Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP). Medtem ko po četrtem odstavku 226. člena ZFPPIPP k temu odštevancu spadajo celotni stroški, kot so stroški ocene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, stroški izvedbe prodaje tega premoženja, davki, ki jih je treba plačati zaradi te prodaje (prim. 1.–4. in 6. točko tega odstavka), pa v okvir tega odštevanca spada samo „5. sorazmerni del: - nadomestila upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila, - drugih stroškov v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov iz 291. člena tega zakona in - če je splošna stečajna neznatne vrednosti: tudi stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka“. Le ti troji stroški (zadnjenavedeni le izjemoma v primeru neznatne stečajne mase) bremenijo posebno stečajno maso. Zgoraj, v citiranem delu načrta razdelitve našteti stroški v višini 14.442,10 EUR ne spadajo k nobeni kategoriji iz 5. točke četrtega odstavka 226. člena – „odvetniški stroški 37.380,99 €, materialni, administrativni in drugi tovrstni stroški 4.863,27 €, rezerva za bodoče neznane stroške 3.000,00 € [za morebitna podaljšanja postopka, za trenutno neznane stroške ipd. – rezervacija se ob zaključku postopka v neporabljenem delu sprosti ločitvenemu upniku], nagrada za preizkus terjatev 1.838,88 €, potni stroški upraviteljev 1.160,42 €, bančni stroški do zaključka 849,02 €, stroški sodnih taks 683,00 €, nagrada za prevzem poslov 176,77 €, vračilo predujma 62,00 €, zmanjšano za splošno stečajno maso 35.572,25 €“ niso niti (neoziraje se na to, ali je bila splošna stečajna masa v tej zadevi neznatne vrednosti) stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka (samo zato, ker bi morda ob koncu stečajnega postopka lahko ostali neplačani, to še ne pomeni, da gre za stroške v zvezi s končanjem stečajnega postopka, kakršni so na primer stroški arhiviranja). Citiranih stroškov pritožnica ne bi smela nositi (niti njihovega sorazmernega dela) niti začasno niti ob koncu stečajnega postopka. Ta napaka je bila vidna ob objavi načrta razdelitve in sklepa o razdelitvi, ki je postal pravnomočen. Ker jo je bilo mogoče, jo je bilo takrat tudi treba uveljavljati, vendar je bilo to opuščeno. Zato tega vprašanja zdaj ni več mogoče odpirati.
11.Medtem ko so bila rezervirana sredstva 3.000 EUR, ki so bila s III. točko izreka izpodbijanega sklepa sproščena pritožnici, preostalega dela načrta ni mogoče pojmovati kot rezervacijo. Navedeni stroški, ki posebne mase ne bi smeli v nobenem primeru bremeniti, so bili iz nje plačani, torej je bila posebna stečajna masa vsa pravnomočno razdeljena. S tem je bila v pritožničino škodo preprečena možnost t. i. stečaja v stečaju. Konstrukcije s subrogacijo, tako da bi zaradi kritja stroškov, ki jih ni bila dolžna trpeti, pritožnico šteli za upnico splošne stečajne mase glede teh stroškov, po oceni pritožbenega sodišča pravila ZFPPIPP ne omogočajo. Napake, ki je bila takrat storjena, zdaj ni več dopustno popraviti.
12.Ne drži zgoraj citirani del načrta razdelitve, da drugače kot z začasno obremenitvijo pritožnice za navedene stroške ni bilo mogoče ravnati. Ob razdelitvi posebne mase teh stroškov ni bilo mogoče naložiti pritožnici. Tvegati bi bilo treba stečaj v stečaju, postopka pa, za ceno zamude s plačili upnikov za stečajne stroške, ne končati, dokler je bilo še kaj unovčljivega premoženja, ki spada v splošno maso.
13.Izpodbijani sklep je brez očitanih napak kot tudi brez tistih, na katere se pazi po uradni dolžnosti, zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom in 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).