Jedro

Odlog izvršbe že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni, zato stroški predloga za odlog ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za priznanje nadaljnjih izvršilnih stroškov, priglašenih z vlogo z dne 14.5.2013, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za predlog upnika za odlog izvršbe, zavrnilo z obrazložitvijo, da ne gre za potrebne stroške za izvršbo v skladu s petim odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Zoper navedeni sklep je upnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal, da se pritožbi ugodi in dolžniku naloži v plačilo priglašene stroške. Pri predlogu upnice za odlog izvršbe gre za dispozitivno procesno dejanje upnice, ki ga zakon predvideva in ureja pogoje za ugoditev takšnemu predlogu. Dolžniku je bil odlog izvršbe le v korist, sicer bi takšnemu predlogu tudi nasprotoval. Upniku v predlogu ni bilo potrebno navajati razloga za odlog izvršbe, prav tako ne v pritožbi. Pomembno pa je, da je procesni instrument odloga izvršbe obenem zagotovil enakomerno varovanje interesov obeh strank postopka izvršbe, saj je sledil dogovoru med strankama izvršilnega postopka. Zato gre za potrebne stroške in bi jih sodišče moralo naložiti v plačilo dolžniku. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 722/2012. Kolikor je obrazložitev izpodbijanega sklepa razumeti v smislu očitka upniku, da ne spoštuje načela hitrosti postopka, upnik tak očitek zavrača, saj je edini interes čimprejšnje poplačilo terjatve. Pri tem pa ne more mimo plačilne sposobnosti dolžnika. Kot pritožbene stroške priglaša plačilo sodne takse za to pritožbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče se v celoti strinja z zaključki sodišča prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa še navaja, da res 72. člen ZIZ upniku omogoča, da vloži predlog za odlog izvršbe in to brez navedbe razlogov. Drži tudi pritožbena navedba, da dolžnik razlogom za odlog izvršbe ni nasprotoval, saj zoper sklep prvega sodišča z dne 29.4.2013, da se izvršba odloži do 30.9.2013, pritožbe ni vložil. Ne glede na navedeno pa se višje sodišče pridružuje pravnim zaključkom sodišča prve stopnje, da stroške, nastale z vložitvijo predloga za odlog, ni mogoče opredeliti kot stroške potrebne za izvršbo, ki bi jih bil dolžan kriti dolžnik. Edino merilo za presojo je dejstvo, ali so bili stroški, ki jih upnik uveljavlja, taki stroški, ki so potrebni za izvršbo. Odlog izvršbe predstavlja začasni zastoj izvršilnega postopka. S takim predlogom se izvršba ne opravlja, pač pa se njena oprava odlaga. Odlog izvršbe torej že objektivno ne predstavlja ravnanja, ki bi bilo potrebno za izvršbo in to ne ne glede na to, če sta obe stranki o odlogu izvršbe sporazumni (enako VSL opr. št. I Ip 266/2010 in podobno VSM I Ip 44/2011). Glede na tako stališče tudi ne držijo pritožbeni očitki, da je sodna praksa že zavzela stališče, da so stroški predloga za odlog potrebni stroški postopka. Sklicevanje na eno odločbo in sicer VSM opr. št. I Ip 722/2012 še ne omeni ustaljene sodne prakse. Res upniki praviloma predlagajo odloge v primerih, ko se s strankami dogovorijo za prostovoljno obročno odplačevanje obveznosti oziroma moratorij, vendar pa so takšne rešitve v nasprotju s temeljnim namenom izvršilnega postopka, kateri je doseči prisilno izvršitev dolžnikove terjatve. Predlog za odlog le podaljšuje postopek izvršbe, zato se je sodišče prve stopnje tudi pravilno sklicevalo na načelo hitrosti postopka, opredeljeno v 11. členu ZIZ, saj izvršilni postopki ne morejo teči v nedogled.

5. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju), je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj ne gre za stroške potrebne za izvršbo, ker pritožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom in petim odstavkom 38. člena ZIZ).