Jedro

O vlogi tožeče stranke je bilo na podlagi prvega odstavka 226. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije odločeno s sklepom, zato mora takšen sklep vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To po pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za kulturo, št. 5441-3/2013-219 z dne 23. 12. 2013se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bila zavrnjena vloga tožeče stranke, vložena na tretji javni razpis za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, v okviru razvojne prioritete 3. „Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov“ in prednostne usmeritve 3.2. „Mreženje kulturnih potencialov“), objavljen v Uradnem listu RS, št. 67/2013 s popravkom v Uradnem listu, št. 100/2013 za projekt Gnjezdo – iluzionistični teater. Iz obrazložitve izhaja, da je na razpis prispelo 58 vlog. Ena vloga ni bila dopolnjena s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, zato je komisija pregledala in ocenila 57 vlog. Na osnovi kvalitete posameznih vlog in razpoložljivih sredstev bo Ministrstvo za kulturo v skladu z razpisnimi pogoji sofinanciralo 6 projektov z najvišjo, to je 100 %, stopnjo sofinanciranja do porabe sredstev. S tem so sredstva v celoti razporejena.

Glede vloge tožeče stranke je strokovna komisija ugotovila, da je ta prispela pravočasno in izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa. Vloga tožeče stranke je bila ocenjena s skupno 65 točkami. Ker so bila razpoložljiva sredstva porabljena za projekte, ki so dosegli višje število točk, je bila vloga tožeče stranke zavrnjena. Prvo merilo – multiplikacijski učinek projekta na razvoj širšega okolja – je razdeljeno na tri segmente. Prvi je vpliv projekta na razvoj kulture kot razvojnega dejavnika občine/regije. Po tem merilu je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 5 točkami z obrazložitvijo, da ne gre za vrhunski projekt, ki bi uvajal nove trende ali vzpodbujal nove dejavnosti na področju kulture, ki še ne obstajajo ali so slabo razvite. Iz vloge je razvidno, da razen iz imena ni razvidna celovitost projekta. Projekt Gnjezdo – iluzionistični teater ima sicer izdelano projekcijo obiskanosti ustanove v prvih petih letih po zaključku investicije in analizo kulturnih dogodkov, vendar ker vlagatelj ni priložil izjav treh partnerjev s področja kulture o mreženju, ni mogoče šteti, da gre za povezovanje raznolikih kulturnih dejavnostih v več občinah in širšem geografskem področju na dolgi rok. Iz vloge ni razvidno niti, da bi uvajal in omogočal vrhunsko kulturno vsebino, ki bi zapolnjevala manko na področju (alternativna osnova za dodelitev 15 točk ne glede na izjave o mreženju). Zato je šteti, da bo investicija zagotovila le boljše delovne pogoje obstoječim kulturnim dejavnostim.

Po drugem segmentu v okviru prvega merila – vpliv projekta na gospodarsko rast, posebej na razvoj turizma in turizmu komplementarnih dejavnosti – je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 15 točkami z obrazložitvijo, da projekt neposredno vpliva na razvoj podjetniške iniciative in ima priložene listine o gospodarskem sodelovanju z v odločbi navedenimi partnerji. Po tretjem segmentu v okviru prvega merila – vpliv projekta na zaposlovanje, ustvarjanje bruto delovnih mest – je bila vloga tožeče stranke ocenjena z 20 točkami, ker se bo v okviru projekta odprlo 5 novih delovnih mest, od tega 2 v kulturnih dejavnostih in 3 v posrednih storitvenih dejavnostih.

Po drugem merilu – pripravljenost projekta za takojšnji začetek izvedbe – je bila vloga tožeče stranke ocenjena z 20 točkami. Časovni načrt kaže, da bo investicijski projekt zgrajen pet mesecev (oktober 2014) pred rokom upravičenosti izdatkov projekta (30. 9. 2015). Po tretjem merilu – prispevek projekta/investicije k razvoju kulturne dejavnosti, dostopnosti kulture in zaposljivosti – je bila vloga tožeče stranke ocenjena s 5 točkami, ker bo upravljavec projekta javni zavod za turizem in kulturo.

Tožeča stranka je vložila tožbo, ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oziroma je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Po mnenju tožeče stranke obstaja upravičen sum, da je komisija spregledala vsebinski del vloge tožeče stranke, zato ni podala ustrezne obrazložitve. Kot prvi razlog navaja, da je naziv projekta Gnejzdo-iluzionistični teater in ne Gnjezdo, ime pa temelji na dialektalni osnovi in ne hrvatizmu. Tožeča stranka se ne strinja z ugotovitvijo, da ne gre za vrhunski projekt, ki bi uvajal nove trende ali spodbujal nove dejavnosti na področju kulture, ki še ne obstajajo ali so slabo razvite. Meni, da je njen program skoraj identičen in enako inovativen kot program Občine Piran (Mediadom Pyrhani), pri tem pa je tožeča stranka predvidela tudi uporabo hologramov, kjer je posebej izpostavljena interakcija med akterji kulturne produkcije in uporabniki. Razen tega tožeča stranka meni, da komisija ni opazila, da njen projekt zajema izjemno široko paleto možnosti razvijanja prav vseh dejavnosti človeškega ustvarjanja, zato tožečo stranko preseneča, da komisija ni uvidela celovitosti projekta. Navaja, da ne drži, da ni priložila izjav treh partnerjev s področja kulture o mreženju, ne strinja pa se tudi z zaključkom, da projekt ne uvaja in omogoča vrhunske kulturne vsebine, ki bi zapolnjevala manko na področju. V projektu je načrtovana najsodobnejša tehnologija, ki se lahko dobi le na ameriškem trgu in še to le na treh ali štirih mestih. Z navedbo didaktičnih vsebin, ki so jih poimenovali z narečnimi izrazi, so želeli še dodatno poudariti pomen projekta za regijo in zavednost njenih ljudi in uporabiti prekmurščino in ne novodobnih izpeljank iz angleščine. Programov na takih napravah najsodobnejše tehnologije ne more izdelovati kdorkoli, temveč le vrhunski strokovnjaki in le izjemno inovativni ustvarjalci, zato o kvaliteti ne more biti dvoma. Tožeča stranka se ne strinja z zaključkom izpodbijanega sklepa, da bo investicija zagotavljala le boljše delovne pogoje obstoječim kulturnim dejavnostim.

Razen tega tožeča stranka ugotavlja, da je ocena, ki jo je zapisala komisija, identična z ocenami več drugih projektov in so pri istih pisnih ocenah drugačne le številke teh ocen. Čeprav gre za iste kriterije, je vsak projekt povsem specifičen in vreden posebne argumentacije. Komisija bi zato morala ocene zapisati bolj natančno in bolj korektno, zato tožeča stranka meni, da svojega dela ni opravila tako, kot bi morala. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v nov postopek.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da tožeča stranka v predloženi vlogi uporablja oba naziva projekta, to je tako Gnejzdo kot Gnjezdo, pri čemer Gnjezdo uporabi v celotni vlogi čez 200 krat, Gnejzdo pa le 30 krat. Razen tega tožena stranka meni, da pri projektu tožeče stranke ne gre za projekt, po katerem bi se v sklopu infrastrukture po investiciji izvajala kulturna dejavnost, ki bi predstavljala novost, ne gre za uporabo najsodobnejše tehnologije za izvajanje kulturne dejavnosti, temveč bodo 3D in druge sodobne tehnologije uporabljene za zabavo gostov. Četudi so uporabljene najsodobnejše tehnologije edine v Sloveniji, s tem ne gre za vrhunsko dejavnost s področja kulture. Glede priložene izjave treh partnerjev, tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je od predloženih izjav le en zavod s področja kulture, drugi pa je s področja raziskovanja in izobraževanja.

Tožba je utemeljena.

Tožeča stranka se je na predmetni tretji javni razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo prijavila s projektom Gnjezdo – iluzionistični teater. Javni razpis je bil namenjen spodbujanju naložb v javno kulturno infrastrukturo v lasti občin do leta 2015 s sofinanciranjem investicij objektov javne kulturne infrastrukture občin ter odpiranju novih delovnih mest na področju kulturne ustvarjalnosti in storitvenega sektorja. Z javnim razpisom se sledi uresničevanju nacionalnega programa za kulturo 2008 do 2011 na področju razvoja javne kulturne infrastrukture, dostopnosti kulture in zaposljivosti. Namen tega javnega razpisa je tudi vzpodbujanje investicij v podporo izvajanju strateških projektov nacionalnega programa za kulturo 2008 do 2011. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v izgradnjo, obnovo, rekonstrukcijo, celostno revitalizacijo in modernizacijo javne kulturne infrastrukture v lasti občin. Upravičenci do sredstev javnega razpisa so izključno občine kot lastnice javne kulturne infrastrukture, ki je v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa v kulturi določena s sklepom pristojnega organa lokalne skupnosti, in nastopajo kot investitorji.

V predmetni zadevi se v skladu s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) smiselno uporablja upravni postopek. Sodišče ugotavlja, da je bila pri izdaji izpodbijanega sklepa storjena bistvena kršitev določb postopka. O vlogi tožeče stranke je bilo na podlagi prvega odstavka 226. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS odločeno s sklepom, zato mora takšen sklep vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. To po pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP).

Izpodbijani sklep glede v zadevi sporne ocene po prvem segmentu prvega merila pavšalno in nekonkretizirano navaja, da ne gre za vrhunski projekt, ki bi uvajal nove trende ali vzpodbujal nove dejavnosti na področju kulture, ki še ne obstajajo ali so slabo razvite in da iz vloge ni razvidno, da bi uvajal in omogočal vrhunsko kulturno vsebino, ki bi zapolnjevala manko na področju, kar je alternativna osnova za dodelitev 15 točk ne glede na izjave o mreženju. Nato skopo zaključuje, da bo investicija zagotovila le boljše delovne pogoje obstoječim kulturnim dejavnostim. Na šablonsko utemeljitev kažejo tudi identične obrazložitve za različne prijavitelje.

Izpodbijani akt torej ne vsebuje elementov iz 214. člena ZUP in ne navaja konkretnih in argumentiranih razlogov za sprejeto odločitev, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. S tem je bila storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti z aktom, ki bo imel vse sestavine, ki jih predpisuje ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev in jih določa 214. člen ZUP (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).