Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz potrdila o plačilu izhaja, da je račun, na katerega je dolžnica plačala takso, napačen, saj jo je bila dolžna plačati na račun št. 011008450100810, plačala pa jo je na račun št. 011008450084126. Taksa po nalogu torej sploh ni bila plačana, zaradi česar se šteje, da je ugovor umaknjen.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi šteje za umaknjen. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tako odločilo, ker je dolžnici s plačilnim nalogom naložilo, naj dopolni ugovor tako, da plača takso zanj na v nalogu navedeni račun sodišča, z obvezno uporabo v nalogu navedenega sklica, dolžnica pa je takso plačala brez uporabe sklicne številke in taksa ni bila pravilno plačana. Ker ugovor ni bil pravilno dopolnjen, ga je sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju štelo za umaknjen.
Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. Takso je plačala dne 23. 4. 2009 in naslovnemu sodišču tudi dostavila dokazilo o plačilu. Sodišče je v plačilnem nalogu ni poučilo, da se ne navajanje sklicne številke na plačilnem nalogu šteje za nepravilno plačilo in v posledici za umaknjen ugovor. Tako odločitev lahko sprejme po tem, ko stranko pouči o posledicah. Sklep o plačilu sodne takse pa je tudi zavajajoč, saj je dolžnica naredila vse, kar ji je bilo naloženo.
Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).
Iz podatkov spisa izhaja, da je dolžnica dne 23. 03. 2009 vložila ugovor zoper sklep o izvršbi VL 15840/2009, z dne 16. 2. 2009 in predlog za prekinitev postopka. Ob vložitvi ugovora zanj dolžna taksa ni bila plačana.
Na podlagi 41. člena Zakona o sodnih taksah (ZST – 1, Ur. l. RS, št. 37/2008) mora biti ob vložitvi ugovora v postopku izvršbe in zavarovanja plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana v skladu z določbami 34. člena tega zakona in ni vložen predlog ter niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena. 34. člen ZST – 1 v prvem odstavku določa, da če prejme sodišče po pošti vlogo za začetek postopka, za katerega sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, pošlje sodišče taksnemu zavezancu plačilni nalog, naj v 15 dneh, v postopku izvršbe in zavarovanja pa v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov, za pravno osebo pa ime in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo ter referenco. Sodišče taksnega zavezanca tudi opozori na posledice, če takse v roku ne bi plačal (četrti odstavek 34. člena ZST – 1). Drugi odstavek 61.a člena ZIZ nadalje določa, če sodna taksa za ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine ob nastanku taksne obveznosti ni plačana ali ni plačana z navedbo sklicne številke, ravna sodišče s takšnim ugovorom kot z nepopolno vlogo in pošlje zavezancu zahtevo, da v osmih dneh od njenega prejema plača sodno takso. Zahteva mora vsebovati višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, novo sklicno številko ter opozorilo glede posledic, če sodna taksa ne bi bila plačana pravočasno. Za nepravočasno plačilo sodne takse se šteje tudi, če taksni zavezanec ne plača takse z uporabo sklicne številke, navedene v zahtevi. Posledico nepravočasnega plačila ureja tretji odstavek 61.a člena ZIZ, po katerem se šteje, da je ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine umaknjen, če sodna taksa ni bila plačana niti po poteku roka, določenega v zahtevi, pogoji za oprostitev plačila sodne takse pa niso dani.
Plačilni nalog z dne 2. 4. 2009, s katerim je sodišče prve stopnje dolžnico pozvalo k plačilu sodne takse za ugovor, je vseboval višino dolžne sodne takse, številko računa za nakazilo, sklicno številko ter opozorilo, da se bo v skladu z 41. členom ZST – 1 štelo, da je vloga umaknjena, če dolžnica v danem roku dolžne takse po tem nalogu ne bo plačala. Po nalogu je bila dolžnica takso za ugovor dolžna plačati na prehodni podračun sodišča, določen za plačevanje sodnih taks, št. 011008450100810 in bila je opozorjena, da mora pri plačilu obvezno uporabiti sklic 20001 – 000044916680. Iz potrdila o plačilu, ki ga je dolžnica sodišču prve stopnje poslala dne 23. 4. 2009 izhaja, da je dolžnica plačala znesek 40,00 EUR z namenom plačila sodne takse za ugovor na račun št. 011008450084126, brez navedbe sklica. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila taksa plačana, vendar brez uporabe sklicne številke in da zato taksa ni bila pravilno plačana. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo dolžničino potrdilo o plačilu takse, ko je ugotovilo, da je dolžnica takso plačala. Iz potrdila o plačilu namreč izhaja, da je račun, na katerega je dolžnica plačala takso, napačen, saj jo je bila dolžna plačati na račun št. 011008450100810, plačala pa jo je na račun št. 011008450084126. Taksa po nalogu torej sploh ni bila plačana, zaradi česar se šteje, da je ugovor umaknjen (tretji odstavek 61.a člena ZIZ). Delno gre pritrditi pritožbi, da stranke ne sme doleteti posledica, na katero ta ni bila opozorjena, pa bi po izrecni zakonski določbi morala biti. Vendar pa vprašanje, ali je bila dolžnica dovolj natančno poučena o posledici nenavedbe sklica iz plačilnega naloga, v konkretnem primeru ni več bistveno, saj dolžnica takse sploh ni plačala na pravilen račun, in taksa iz tega razloga ni bila plačana. Sama (ne)navedba sklica pa plačila na napačen račun ne more sanirati. Pritožbene navedbe, da je dolžnica naredila vse, kar ji je sodišče prve stopnje naložilo, pa tudi ne vzdržijo, saj je dolžnica takse ni plačala na račun, naveden v plačilnem nalogu, posebej pa je bila tudi opozorjena, da mora pri plačilu obvezno uporabiti sklic, ki ta ni uporabila.
Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, pritožba dolžnice pa neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zato na podlagi druge alineje 358. člena ZPP, po 2. točki 365. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.