Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti sodne odločbe, ki je podlaga za vpis, na odločitev o predlogu za vpis pa tudi ne more vplivati vložena revizija, saj je dovolj pravnomočnost odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I P 968/2006 z dne 14.1.2008 in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1443/2008 z dne 30.9.2008 pri 4600/7000-inah parc. št. 306/5 ter pri nepremičninah parc. št. 306/4, 306/24, 306/26, 306/33, 306/34 in 306/35, vse k.o. R., dovoli vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora po sklepu sodišča prve stopnje Dn. št. 4248/2006 v korist osebe Republike Slovenije, da ta vknjižba učinkuje od trenutka učinkovanja zaznambe spora 21.12.2006, da se izbriše zaznamba spora Dn. št. 4248/2008 in da se izbriše zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve Dn. št. 4333/2006. Sodišče prve stopnje je še odredilo, da se navedeni sodbi vložita v zbirko listin tega sodišča. Zoper ta sklep se pritožuje občina, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP in smiselno predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne zemljiškoknjižni predlog. V pritožbi navaja, da so bili s predhodnimi sklepi že poskusi vknjižbe lastninske pravice na predmetnih nepremičninah, pri čemer so bile vknjižbe opravljene brez potrebnega zemljiškoknjižnega predloga. Pritožnica predlaga, da se vse navedene spise odstopi pritožbenemu sodišču, da si bo lahko ogledalo, kaj se je dogajalo dosedaj. Vknjižbe so opravljene v enem dnevu kot je bila vložena listina, za druge predloge pa se čaka več mesecev na vpis v zemljiško knjigo. Zato gre za subjektiviteto tistih, ki delajo na področju vknjižbe. Pritožnica predlaga, da se za to vknjižbo določi drugo pristojno sodišče. Predlaga tudi, da se izloči sodnica, ker je sodelovala v postopkih, ki se nanašajo na samo predmetno zadevo. Določitev drugega pristojnega sodišča bi pomenila izključitev dvoma o pristranosti. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje vknjižilo lastninsko pravico na zemljiščih, ki funkcionalno spadajo k zgradbi in do celote, kar je nepravilno, glede na delež, ki je na stavbi. Pritožnica je vložila revizijo zoper sodbo, ki naj bi bila podlaga za izpodbijani vpis. Ni jasno, od kje se pojavi Ministrstvo za pravosodje, ki ni pravna oseba. Pravna oseba je Republika Slovenija. Ni razvidno v spisu, kdo je dal pooblastilo Državnemu pravobranilstvu in kdo je predlagatelj. Pritožnica meni, da je vpis napačen, ker je razmerje med občino in državo sporno. Pritožnica predlaga, da se vsi spisi posredujejo Višjemu sodišču v Ljubljani, tudi tisti, kjer je bilo odločeno, da o ugovoru namesto sodišča prve stopnje odloča Okrajno sodišče na Jesenicah. Navaja še, da iz sklepa ni razvidno, na kakšni pravni podlagi je sodišče prve stopnje izbrisalo družbeno lastnino. Za vse ostale zadeve je sodišče navedlo pravno podlago za ukinitev – izbris družbene lastnine. Ni tudi navedbe, na kakšni podlagi je sodišče prve stopnje izbrisalo zaznambo upravnega organa občine. Gre za bistvene pomanjkljivosti, ki v sklepu niso navedene. Zato je tak vpis ničen.

Predlagateljica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Za odločitev v tej zadevi je nepomembno, da so predhodno že tekli posamezni zemljiškoknjižni postopki za vknjižbo lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah, v katerih je prišlo do vknjižb brez zemljiškoknjižnega predloga. Za to zadevo je pomembno le, ali so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice na teh nepremičninah, kot je bilo predlagano v zemljiškoknjižnem predlogu. Iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I P 968/2006 z dne 14.1.2008, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1443/2008 z dne 30.9.2008, je razvidno, da je RS (predlagateljica) lastnica tistih nepremičnin, na katerih je predlagateljica predlagala vknjižbo lastninske pravice (lastninsko pravico je pridobila po samem zakonu, na originaren način). Sodišče prve stopnje je na podlagi navedene sodbe utemeljeno dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice. Okoliščina, da je bila zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložena revizija, ni pomembna za presojo, ali so izpolnjeni pogoji za predlagano vknjižbo.

Pritožbena navedba, da pritožnica predlaga določitev drugega pristojnega sodišča za „to vknjižbo“, je brezpredmetna. Če je pritožnica imela v mislih delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, bi morala podati ustrezen predlog Vrhovnemu sodišču, česar pa po podatkih spisa ni storila (ne glede na to predlog za delegacijo pristojnosti nima odložnega učinka). Poleg tega bi bil tak predlog možen le do izdaje odločbe sodišča prve stopnje (iz pritožničine navedbe izhaja, da je imela v mislih prenos krajevne pristojnosti za prvostopenjski postopek), v obravnavani zadevi pa je bil sklep sodišča prve stopnje že izdan. Za odločitev pritožbenega sodišča je brezpredmetna tudi pritožbena navedba, da pritožnica predlaga izločitev sodnice, ki je izdala izpodbijani sklep, to pa že zato, ker je možno zahtevati izločitev sodnika sodišča prve stopnje le do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, ta pogoj pa v obravnavani zadevi ni podan. Pritožbenemu sodišču zato ni bilo potrebno počakati z odločitvijo o pritožbi na odločitev o predlagani izločitvi sodnice sodišča prve stopnje.

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti sodne odločbe, ki je po 3. točki 1. odstavka 40. člena ZZK-1 podlaga za vknjižbo pravice. Zato je za odločitev v tej zadevi pravno nepomembna pritožbena trditev o nepravilnosti vknjižbe lastninske pravice „na zemljiščih, ki funkcionalno spadajo k zgradbi in do celote, kar je nepravilno, glede na delež, ki je na stavbi“. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je vknjižba lastninske pravice dovoljena v korist Republike Slovenije (v skladu z navedeno pravnomočno sodbo), ne pa ministrstva, ki je sicer po nepotrebnem dodano pri navedbi lastnice (in predlagateljice) Republike Slovenije, vendar pa to ne spremeni dejstva, da je imetnica lastninske pravice na navedenih nepremičninah Republika Slovenija. Državno pravobranilstvo je zastopnik Republike Slovenije po samem zakonu (1. člen Zakona o državnem pravobranilstvu), zato za opravljanje procesnih dejanj v imenu države ne potrebuje še posebnega pooblastila. Spornost razmerja med pritožnico in državo nima nobenega pomena za obravnavano vknjižbo.

Kaj obsega sklep, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, določa 2. odstavek 152. člena ZZK-1. Izpodbijani sklep ima vse predpisane sestavine. Za sklep o dovolitvi vpisa ne velja, da mora biti obrazložen (3. odstavek 152. člena ZZK-1). Zato ni potrebno, da bi sodišče prve stopnje v tem sklepu posebej pojasnjevalo, da sta ob vknjižbi lastninske pravice v korist predlagateljice hkrati prenehali obstajati na teh nepremičninah tudi družbena lastnina in morebitna z njo povezana pravica uporabe pritožnice.

Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa je dovolilo še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (353. člen ZPP in 2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).