Jedro

Ker je bilo v postopkih pred sodiščema nižjih stopenj ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili zakupno pogodbo za sporno poslovno stavbo 24.8.1990 za nedoločen čas, najmanj pa za 5 let in ki preneha na podlagi odpovedi kateregakoli od pogodbenikov s potekom enoletnega roka, da je tožnica podala odpoved pogodbe s predlogom za izpraznitev poslovne stavbe 25.8.1994 z enoletnim odpovednim rokom in z zahtevkom za izpraznitev poslovne stavbe 1.9.1995, ocenjuje revizijsko sodišče, da sta sodišči nižjih stopenj v tej zadevi odločili v skladu s spredaj navedenimi predpisi, kar pomeni, da sta materialno pravo pravilno uporabili. Ta zaključek velja za vse sestavine pobijane odločitve, kar pomeni, da velja tudi za čas odpovedi zakupne pogodbe in za čas izpraznitve poslovne stavbe. Namreč s sodbama sodišč nižjih stopenj izrečene pravne posledice nastopijo šele s potekom 5 letnega zakupnega razmerja to je 1.9.1995. Ob tem pa je revidenta opozoriti še na določilo tretjega odstavka 326. člena ZPP, po katerem se lahko izda sodba, s katero se toženec obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem ali zakup, še preden preneha to razmerje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo vzdržalo v veljavi tožničino odpoved zakupne pogodbe toženki za poslovno stavbo Gostilno P. P. v L. z nalogom za izpraznitev navedene stavbe s 1.9.1995, medtem ko je pobotni ugovor toženke zavrnilo, nasprotno tožbo toženke pa zavrglo.

Toženkino pritožbo, s katero je pobijala le odločitev o odpovedi zakupne pogodbe in izpraznitvi poslovnega prostora, je sodišče druge stopnje zavrnilo in v tem delu potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da naj se izpodbijana sodba spremeni ali pa sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavita. V reviziji opozarja na 5. člen zakupne pogodbe ter vztraja pri svojem stališču, da je bila tožba vložena preuranjeno glede na to, da je bila zakupna doba dogovorjena za najmanj 5 let, tožba pa je bila vložena že po 4 letih. Sicer pa da bi moralo sodišče pravdni postopek sploh prekiniti, ker je v teku denacionalizacijski postopek za sporno poslovno stavbo.

Tožnica na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po določilu 386. člena ZPP je revizijsko sodišče dolžno preizkusiti izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija ter v mejah uveljavljenih razlogov, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Uradoma odrejen preizkus sodb nižjih sodišč glede postopkovnih kršitev je pokazal, da uradoma upoštevna bistvena kršitev določb pravdnega postopka v tem primeru ni bila zagrešena.

V postopkih na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje je moralo revizijsko sodišče presoditi na podlagi določb zakona o denacionalizaciji (ZDen) in zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP). Po določilu 24. člena ZPSPP preneha za nedoločen čas sklenjena najemna pogodba z odpovedjo. Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje s potekom roka, ki ga določa najemna pogodba, ki pa ne sme biti krajši od enega leta. Po določilu 26. člena istega zakona se pogodba o najemu poslovnih prostorov odpoveduje sodno, v odpovedi pa mora biti naveden tudi datum, ko se mora najemnik izseliti. Po 29. členu istega zakona sodišče prve stopnje izda na podlagi odpovedi najemodajalca in zahteve za izpraznitev poslovne stavbe oziroma prostora nalog o izpraznitvi, če izhaja iz odpovedi ali zahteve utemeljenost naloga. Ker je bilo v postopkih pred sodiščema nižjih stopenj ugotovljeno, da sta pravdni stranki sklenili zakupno pogodbo za sporno poslovno stavbo 24.8.1990 za nedoločen čas, najmanj pa za 5 let in ki preneha na podlagi odpovedi kateregakoli od pogodbenikov s potekom enoletnega roka, da je tožnica podala odpoved pogodbe s predlogom za izpraznitev poslovne stavbe 25.8.1994 z enoletnim odpovednim rokom in z zahtevkom za izpraznitev poslovne stavbe 1.9.1995, ocenjuje revizijsko sodišče, da sta sodišči nižjih stopenj v tej zadevi odločili v skladu s spredaj navedenimi predpisi, kar pomeni, da sta materialno pravo pravilno uporabili. Ta zaključek velja za vse sestavine pobijane odločitve, kar pomeni, da velja tudi za čas odpovedi zakupne pogodbe in za čas izpraznitve poslovne stavbe. Namreč s sodbama sodišč nižjih stopenj izrečene pravne posledice nastopijo šele s potekom 5 letnega zakupnega razmerja to je 1.9.1995. Ob tem pa je revidenta opozoriti še na določilo tretjega odstavka 326. člena ZPP, po katerem se lahko izda sodba, s katero se toženec obsodi, da mora izročiti ali prevzeti stvari, ki so bile dane v najem ali zakup, še preden preneha to razmerje. Odločitev nižjih sodišč je glede na povedano materialnopravno pravilna.

Utemeljena niso niti revizijska izvajanja o tem, da bi sodišči morali postopek prekiniti na podlagi določb zakona o denacionalizaciji, ker teče pred upravnim organom postopek za vrnitev sporne nepremičnine po določbah ZDen. Določilo 88. člena ZDen prepoveduje le razpolaganje z nepremičnino, glede katere obstaja možnost vrnitve nacionaliziranega premoženja. Namen navedenega določila je v tem, da bi se denacionalizacijskemu zavezancu preprečila takšna razpolaganja, ki bi lahko vplivala na vrnitev ali obliko vrnitve podržavljenega premoženja. Ukrepi v zvezi s pred sprejetjem zakona o denacionalizaciji ustanovljenim zakupnim razmerjem, kamor sodi tudi odpoved zakupa, pa ne morejo imeti takega pomena. Kolikor bi se moglo zadevna revizijska izvajanja tolmačiti kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pa je ugotoviti, da revizijski razlogi ne utemeljujejo kršitve po določbi 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP.

V skladu z zgoraj navedenimi razlogi je revizijsko sodišče zavrnilo toženkino revizijo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).