Jedro

Policisti niso opravili postopka preverbe alkoholiziranosti pri tožniku z etilometrom oziroma strokovnega pregleda. Slednje je bilo pomembno za postopek pred sodnikom za prekrške, ki je prav zaradi tega postopek zoper tožnika oziroma voznika ustavil. Vendar pa to ne vpliva na pogodbeno razmerje med tožnikom in toženko (zavarovalnico), saj splošni pogoji jasno določajo oziroma prevaljujejo breme ugotavljanja alkoholiziranosti na voznika oziroma zavarovanca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo 19.173,92 EUR (I. točka izreka), v II. točki izreka je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v celoti povrniti njene pravdne stroške, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno razlagalo določil Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) in je posledično tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Nesporno je, da je voznik opravil preizkus alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola, sporno pa je, da sodišče brez dokazne podlage trdi, da je preizkus alkoholiziranosti in postopek preizkusa bil opravljen v skladu z določili ZPrCP ter da je bila pravilno izmerjena količina alkohola v organizmu voznika. Voznik se namreč na kraju prometne nesreče ni strinjal z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti. Policist na zapisniku ni označil, da se voznik strinja s preizkusom, zaradi česar se domneva, da se z rezultatom ni strinjal. Zaradi slednjega je tudi bil v tem delu postopek pred sodnikom za prekrške Okrajnega sodišča v Ljutomeru PR 341/2019, ustavljen. S tem pa je zaključek sodišča prve stopnje, da se tožnik ni razbremenil domneve alkoholiziranosti, kar je na njem, saj ni poskrbel, da bi se natančno ugotovila stopnja njegove alkoholiziranosti, zmoten. Tožnik ni izgubil zavarovalnih pravic, kot je to določeno v 7. členu Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-01/17 (v nadaljevanju Splošni pogoji), kot to zmotno zatrjuje sodišče. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Tožnik je zaradi nastanka zavarovalnega primera na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe (avtomobilskega kaska) od tožene stranke (v nadaljevanju toženke) zahteval plačilo zavarovalnine. Toženka je zahtevku ugovarjala in navajala, da gre za primer za katerega je v Splošnih pogojih predvidena izključitev zavarovalnega kritja, saj je voznik povzročil prometno nesrečo pod vplivom alkohola.

5. V skladu s 4. točko 7. člena Splošnih pogojev zavarovanje ne krije škode v primeru, da je zavarovanec oziroma voznik upravljal vozilo pod vplivom alkohola. Pri tem se šteje, da je zavarovanec ali voznik pod vplivom alkohola, če se s preizkusom ugotovi, da ima v organizmu več alkohola kot je to dovoljeno, pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo natančno ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, razen, če odvzem krvi ogroža njegovo zdravje (npr. hemofilija).

6. Bistvo tožnikovega ugovara je, da ni izgubil zavarovalnega kritja, ker policisti niso opravili preizkusa skladno z določili ZPrCP. Ker se tožnik s preizkusom ni strinjal so policisti bili dolžni tožniku opraviti preizkus alkoholiziranosti z etilometrom oziroma odrediti strokovni pregled, česar pa niso naredili, zaradi slednjega pa je tudi bil postopek pri sodniku za prekrške v tem delu ustavljen (107. člen ZPrCP).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je bilo na tožniku dokazno breme, da dokaže, da ni vozil pod vplivom alkohola (nenazadnje je šlo za mladega voznika) s tem, da sam poskrbi za opravo krvnega testa, s katerim bi dokazoval, da prometne nesreče ni povzročil pod vplivom alkohola (7. točka Splošnih pogojev).

8. Res je, da policisti niso opravili postopka preverbe alkoholiziranosti pri tožniku z etilometrom oziroma strokovnega pregleda. Slednje je bilo pomembno za postopek pred sodnikom za prekrške, ki je prav zaradi tega postopek zoper tožnika oziroma voznika, ustavil. Vendar pa to ne vpliva na pogodbeno razmerje med tožnikom in toženko (zavarovalnico), saj Splošni pogoji jasno določajo oziroma prevaljujejo breme ugotavljanja alkoholiziranosti na voznika oziroma zavarovanca. Slednji se lahko odgovornosti razbremeni tako, da v primeru, ko ima ob preizkusu v organizmu več alkohola, kot je to dovoljeno, sam poskrbi, da se s krvno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti. Slednjega pa tožnik oziroma voznik ni storil. S tem pa, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve, ni poskrbel za ohranitev pravic iz naslova kasko zavarovanja in mora sam trpeti posledice takšne opustitve. Tožniku je bil opravljen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal, da je vozil pod vplivom alkohola. O slednjem sta izpovedala oba zaslišana policista. Nenazadnje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je voznik izogibal policistom tako, da je na zadnje trčil v elektro omarico in pristal v obcestnem jarku, potem pa, je iz njegovih kretenj, mahanja in hiperaktivnega govora ter zadaha po alkoholu izhajalo, da je alkoholiziran.

9. Res je, da policist v samem zapisniku ni zabeležil, da pritožnik soglaša z opravljenim testom, vendar je test pokazal alkoholiziranost in v skladu s 7. členom Splošnih pogojev je s tem bila na tožnika prevaljena odgovornost, da se razbremeni domneve, da je vozil pod vplivom alkohola in ker tega ni storil je izključeno zavarovalno kritje po Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska.

10. Sodišče druge stopnje se tako z razlogi sodišča prve stopnje v celoti strinja. Nima prav pritožba, da si je sodišče narobe tolmačilo 107. člen ZPrCP in da bi policisti morali odrediti preizkus alkoholiziranosti z etilometrom oziroma opraviti strokovni pregled, glede na dejstvo, da se tožnik s samim opravljenim preizkusom alkoholiziranosti ni strinjal. Slednje je relevantno za ugotavljanje storjenega prekrška, ni pa relevantno v pogodbenem razmerju med pravdnima strankama, zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Glede na obrazloženo pritožnik s pritožbo ni uspel in krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).