Jedro

Ker je tožničin partner v letu 2013 prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, v letu 2014 pa je prejemal plačo iz naslova delovnega razmerja, je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka. Periodični dohodek, ki ga tožničin partner ne prejema več, se zato v dohodke za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca ne upošteva, temveč se upošteva novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. V 7. odstavku 15. člena ZUPJS je od novele ZUPJS-C določeno, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe krije proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 6. 2015, v zvezi z odločbo št. ... z dne 16. 1. 2015 in da je tožena stranka upravičena do otroškega dodatka v višjem znesku za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 ter da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 4. 6. 2015 v zvezi z odločbo št. ... z dne 16. 1. 2015 in da se tožnici določi plačilo za program vrtca v višjem odstotku cene programa. Nadalje je odločilo, da tožnica sama trpi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da bi se moralo pri višini otroškega dodatka oziroma pri določitvi plačila vrtca upoštevati pretekle dohodke A.A., ne pa njegove tekoče dohodke. Vlogi za dodelitev otroškega dodatka ter za znižano plačilo vrtca sta bili vloženi 11. 12. 2014, kar pomeni, da bi se moral upoštevati dohodek iz leta 2013 v zvezi s katerimi je DURS 30. 5. 2014 izdal informativni izračun dohodnine za leto 2013. Namesto tega pa je sodišče upoštevalo tekoče dohodke iz leta 2014. Sodišče z razlago Pravilniku o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: Pravilnik)(1) , dodaja neko novo vsebino. Sodišče je namreč pri interpretaciji izhajalo predvsem iz prvega odstavka 4.a člena Pravilnika, kar pa je napačno. Omenjeni odstavek namreč ureja primer, ko je oseba v preteklem letu imela več vrst periodičnih dohodkov, kar pa v danem primeru ni bilo podano. Tožničin partner je namreč v letu 2013 prejemal denarno nadomestilo za brezposelnost. Šele v letu 2014 pa je začel prejemati plačo na podlagi delovnega razmerja. To pa pomeni, da navedeni odstavek nima nobene veze s konkretnim življenjskim primerom. Tudi osmi odstavek 4.a člena ne določa, da bi se moral upoštevati tekoči dohodek. Določeno je zgolj, da se v izrecno zakonsko določenih primerih, ko je potrebno upoštevati podatke za tekoče leto, ob spremembi periodičnih dohodkov upošteva „najnovejše“ periodične dohodke. Za tožnico je velikega pomena, da bi se upoštevalo dohodke tožničinega partnerja iz leta 2013, saj so le-ti bistveno nižji od tistih, ki jih je prejemal v letu 2014. V letu 2013 je namreč prejemal nizke dohodke kot s. p., prav tako pa je prejemal tudi nadomestilo za brezposelnost. V letu 2014 pa se je zaposlil za eno leto. Primarno je potrebno upoštevati podatke iz odločb o odmeri dohodnine, o čemer se je izrekla tudi že sodna praksa, kot npr. Psp 462/2014. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(2) pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 4. 6. 2015, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 16. 1. 2015. Z omenjeno odločbo je bilo odločeno, da je tožnica v času od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 upravičena do otroškega dodatka v višini 43,24 EUR mesečno. V presoji pa je bila tudi dokončna odločba št. ... z dne 4. 6. 2015, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 16. 1. 2015. Z omenjeno odločbo je bilo določeno plačilo za program vrtca v višini 35 % cene programa.

6. V zadevi je sporno upoštevanje dohodkov tožničinega zunajzakonskega partnerja A.A. in sicer, ali je potrebno upoštevati dohodke iz preteklega leta (2013) ali pa dohodke iz tekočega leta (2014).

7. Med strankama ni sporno, da je tožničin partner v letu 2013 prejemal denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. V letu 2014 pa je od 2. 1. 2014 dalje prejemal plačo iz naslova delovnega razmerja.

8. Način upoštevanja dohodka je določen v drugem odstavku 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)(3). V drugem odstavku 15. člena je določeno, da se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije, upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, razen dohodkov iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se vedno upoštevajo kot tekoči dohodki. Ker je bila vloga vložena 11. 12. 2014 bi se upoštevaje omenjeno določbo upošteval dohodek dosežen v preteklem letu, torej v letu 2013. Vendar pa je že v 15. členu tudi izjema, določena v noveli (ZUPJS-C) in sicer za primer, če pride do spremembe vrste periodičnega dohodka. Tako je v sedmem odstavku 15. člena določeno, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, kjer oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. V devetem odstavku pa je nadalje določeno, da so tekoči dohodki periodični dohodki iz 8. točke 3. člena tega zakona, ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven, in dohodki iz 4., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki se upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice. Skladno z desetim odstavkom navedenega člena je bil podrobnejši način upoštevanja dohodkov določen z že omenjenim Pravilnikom.

9. V sporni zadevi je nedvomno prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka. Tožničin partner je namreč v letu 2013 prejemal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, v letu 2014 pa je prejemal plačo iz naslova delovnega razmerja. To pa pomeni, da se periodični dohodek, ki ga tožničin partner ne prejema več, ne upošteva, temveč se upošteva novi periodični dohodek na način, kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov. Enako stališče je zavzelo pritožbeno sodišče tudi že v drugi zadevi(4). Glede na omenjeno zakonsko določbo je torej Pravilnik le podrobneje uredil posebne primere upoštevanja dohodkov (4.a člen), ki ga je sodišče prve stopnje pravilno interpretiralo in uporabilo v sporni zadevi. Gre za četrti in osmi odstavek 4.a člena, iz katerih izhaja, da v primeru, če je oseba prenehala prejemati določen periodični dohodek in je nato začela prejemati drugo vrsto periodičnega dohodka, to pomeni spremembo, katere posledica je, da se upoštevajo zgolj tekoči periodični dohodki, kot to izhaja tudi iz že citiranega sedmega odstavka 15. člena ZUPJS.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker je bila tožnici z odločbo št. BPP 297/2016 z dne 28. 7. 2016 dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev pritožbe, je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

(1) Ur. l. RS, št. 52/14 s spremembami.

(2) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

(3) Ur. l. RS, št. 62/2010. (4) Sodba Psp 172/2016 z dne 13. 10. 2016.