- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sodba II Cp 1795/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.CP.1795.2014 Civilni oddelek
Povzetek
- Arbitražni dogovor in njegova veljavnostAli je arbitražni dogovor veljaven, če ga ni podpisala pravna prednica toženca?
- Pogoji za veljavnost pogodbe o upravljanjuKateri so pogoji za veljavnost pogodbe o upravljanju in ali je bila pogodba veljavno sklenjena?
- Pristojnost sodišča v primeru arbitražnega dogovoraAli je sodišče pristojno za odločanje v zadevi, kjer je sklenjen dogovor o arbitraži?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba toženca utemeljena in ali so bile kršene določbe pravdnega postopka?
- Priznanje stroškov zastopanjaAli je bilo pravilno priznano priznanje stroška za zastopanje na naroku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Odločitev o zavrnitvi ugovora o obstoju arbitražnega dogovora je pravilna že iz razloga, ker toženčeva pravna prednica ni podpisala pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožnikom. Arbitražni dogovor je namreč veljaven le, če je sklenjen pisno.
Izrek
Pritožba se pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL I 2004/13163 z dne 11. 11. 2004 v prvi in tretji točki izreka ostane v veljavi.
2. Toženec v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pogodbi o upravljanju je bil sklenjen dogovor o arbitraži, kar pomeni, da sodišče ni pristojno za odločanje v zadevi. Tak dogovor velja tako za prvotne pogodbene stranke kot za njihove pravne naslednike. Odgovor sodbe na toženčev ugovor, da pogodba ni bila veljavno sklenjena, je pavšalen. Iz razlogov sodbe ne izhaja, da bi pogodbo podpisali solastniki z več kot polovico vrednosti stanovanjske hiše. Ker ni izkazano, da bi toženec ali njegova pravna prednica prejela izvod pogodbe, pogodba v skladu z 11. členom ne more biti pravni temelj zahtevka. V pogodbi ni bilo dogovorjeno, da ima tožnik pravico iz svojega računa zalagati zneske in jih kasneje izterjevati od lastnikov. Po pogodbi je imela le pravico skrbeti za izterjavo zneskov. Ni jasno, kako je bil lahko tožniku priznan strošek za zastopanje na naroku, če naroka ni bilo.
3. Tožnik ni odgovoril na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Ker gre za spor majhne vrednosti, je sodbo sodišča prve stopnje dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
6. Odločitev o zavrnitvi ugovora o obstoju arbitražnega dogovora je pravilna že iz razloga, ker toženčeva pravna prednica ni podpisala pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožnikom. Arbitražni dogovor je namreč veljaven le, če je sklenjen pisno (drugi odstavek 470. člena ZPP-77, veljavnega v času sklenitve dogovora) (1). O vprašanju, ali bi morebiti sklenjen dogovor o arbitraži zavezoval pravnega naslednika, se zato ni treba izreči. 7. V izpodbijani sodbi je vsebovan izčrpen odgovor na toženčev očitek o veljavni sklenitvi pogodbe o upravljanju, ker da ni izkazano soglasje solastnikov z večinskim solastninskim deležem (točka 10 obrazložitve). Sodba ni v taki meri neobrazložena, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti ali da ne bi omogočala vsebinskega nasprotovanja odločitvi, tako da za bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP ne gre.
8. Pravilen je odgovor izpodbijane sodbe, da pogoj za veljavnost pogodbe v skladu z 11. členom ni prejem pogodbe, ampak soglasje zadostnega števila lastnikov.
9. S sklicevanjem na neobstoj pogodbene podlage je v pritožbi ponovljen ugovor, ki mu sodišče ni odreklo utemeljenosti. Sodba se namreč glede zahtevka opira na določbe Obligacijskega zakonika o neupravičeni obogatitvi.
10. Neutemeljen je očitek o neupravičenosti priznanja stroška za zastopanje na naroku. Tožnikov pooblaščenec je prišel na narok 1. 12. 2009, ki zaradi neizkazanega vabila za toženca ni bil opravljen.
11. Po navedenem in po preizkusu sodbe z vidika po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP) je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi predloga za povrnitev teh stroškov je vključena v odločitvi o glavni stvari (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).
(1) Enaka je (bila) tudi ureditev v ZPP-99 in v Zakonu o arbitraži.