Jedro

Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ni pravni naslednik družbe, ki j bila izbrisana iz registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Družbeniku preneha status družbenika z dnevom pravnomočnost sodbe o izstopu iz družbe

Izrek

Ugovoru dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep o izvršbi se razveljavi in se predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z ipodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo proti dolžniku S. Vrhnika d.o.o., na podlagi verodostojne listine, zaradi izterjave 3.673,50 SIT s pp., in sicer z rubežem sredstev na dolžnikovem računu in z nalogom Agenciji za plačilni promet na Vrhniki, da iz dolžnikovega žiro računa prenese znesek, na katerega je sodišče dovolilo predlagano izvršbo na žiro račun upnika. Agencija za plačilni promet je sodišče obvestila, da naloženega sklepa ne more izvršiti, ker je žiro račun dolžnika po uradni dolžnosti zaprla, obenem pa je glede navedenega dolžnika bil sprožen postopek za izbris po uradni dolžnosti, v skladu z določilom 29. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Upnik je zaradi navedenega sodišču predlagal, da se izvršilni postopek v tej zadevi nadaljuje proti družbenikom izbrisane pravne osebe v skladu z določilom 4. odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij v zvezi z določilom 394. člena ZGD. Ker upnik ni navedel zoper katerega od družbenikov naj sodišče nadaljuje postopek, ga je sodišče v skladu z določilom 273. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevaju ZPP) pozvalo, da svoj predlog dopolni tako, da bo navedel podatke ter naslov družbenika, zoper katerega želi, da sodišče nadaljuje izvršilni postopek. Upnik je na poziv sodišča kot družbenika, zoper katerega želi, da se nadaljuje izvršilni postopek, navedel J. S., V... 13, Vrhnika. Sodišče je posledično dne 24.5.2001 izdalo sklep, s katerim je izvršbo proti pravni osebi S. d.o.o. ustavilo ter postopek nadaljevalo zoper družbenika J. S., in sicer z rubežem plače, pokojnine, nadomestila plače oz. prejemkov iz naslova začasne brezposelnosti, ki jo le-ta prejema pri dolžinkovemu dolžniku ter z rubežem, cenitivjo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari. Zoper navedeni sklep pa je pravočasno ugovarjal družbenik, in sicer z ugovoroom z dne 6.6.2001, s katerim je ugovarjal svojo pasivno legitimacijo v postopku. Dolžnik je navajal, da je v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VIII Pg 148/94, tožil na izstop iz pravne osebe S. d.o.o. ter na vračilo poslovnega deleža. V navedenem postopku je sodišče dne 4.11.1994 izdalo delno sodbo, s katero je zahtevku tožeče stranke na izstop iz družbe S. d.o.o. ugodilo. Delna sodba je postala pravnomočna 12.11.1994. Ugovor dolžnika je utemeljen. Dolžnik ugovarja svojo pasivno legitimacijo v tem izvršilnem postopku, pri čemer navaja, da je sam z dnem pravnomočnosti sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 148/94, to je z dne 4.11.1994 izstopil iz družbe, s čimer so mu prenehale vse pravice in obveznosti v zvezi z družbo S. d.o.o., preostali družbenik pa je stopil v njegov pravni položaj, zaradi česar sam ne odgovarja za obveznosti pravne osebe in v tem izvršilnem postopku ni pasivno legitimiran. V skladu z določilom 1. odstavka 436. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) lahko družbena pogodba določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti ali da je lahko izključen iz družbe, ter določi pogoje, postopek ter posledice izstopa oziroma izključitve. Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena pa lahko družbenik vedno toži na izstop iz družbe, če obstajajo utemeljeni razlogi, zlasti če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo, če je oviran pri izvrševnaju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi, ali če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti. V skladu z določilom 437. člena ZGD v trenutku izstopa ali izključitve iz družbe preneha poslovni delež družbenika, ki je izstopil ali je bil izključen ter vse z deležem tega družbenika povezane pravice in obveznosti. Dolžnik je v skladu z navedenim členom ZGD tožil na izstop iz družbe, njegovemu tožbenemu zahtevku pa je sodišče ugodilo, pri čemer je navedena delna sodba postala pravnomočna dne 12.11.1994. Z datumom pravnomočnosti sodbe je tako konstitutivno prenehal delež družbenika in vse z njim povezane pravice ter obveznosti. Zaradi navedenega izstopli družbenik od dne pravnomočnosti delne sodbe ne odgovarja več za obveznosti pravne osebe, iz katere je izstopil, nima nobenih pravic in obveznosti povezanih z družbo, posledično pa tudi ne more biti pasivno legitimiran v tem izvršilnem postopku in je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti utemeljen. Dolžnost prijave družbe za vpis v sodni register ob ustanovitvi ter vseh sprememb v zvezi z družbo v sodni register ima v skladu z določilom 413. člena ZGD poslovodja. Le-ta je dolžan tako priglasiti ne samo ustanovitvene liste, kakakor tudi vse spremembe pomembnih podaktov, ki se vpisujejo v sodni register in se pojavijo tekom samega poslovanja družbe. Razlika med vpisom družbe v sodni register ter vpisom kasnejših sprememb je v tem, da je vpis družbe v sodni register konstitutivnega značaja, medtem ko je vpis sprememb, kot je vpis izstopa družbenika iz družbe zgolj deklaratornega značaja. Izstop iz družbe tako učinkuje že s podpisom dogovora med družbeniki, ki je overjen pri notarju oziroma z dnem pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku na izstop iz pravne osebe, kot je to bilo v danem primeru. Dolžnik je izgubil status družbenika, s tem pa tudi vse pravice in obveznosti povezane s tem statusom z dnem pravnomočnosti sodne odločbe, torej dne 12.11.1994. Dolžnost vpisa nastale spremembe je imel preostali družbenik oziroma poslovodja družbe, kateri pa svoje obveznosti očitno ni izpolnil, zaradi česar sta ob izbrisu družbe iz sodnega registra bila kot družbenika še vedno vpisana oba ustanovitelja. Dejansko sicer Zakon o sodnem registru (v nadaljevanju ZSR) v 7. členu določa, da je sodni register javna knjiga, vpisani podatki pa so javni. Prav tako določa ZSR v 8. členu, da ima vpis v sodni register nasproti tretjim osebam pravni učinek od dne vpisa, razen v primerih, kadar zakon določa drugače. Kdor v pravnem prometu ravna vestno in se pri tem zanese na podatke, vpisane v sodni register, ga ne zadenejo škodljive posledice, v skladu z določilom 2. odstavka 8. člena ZSR, gre torej za negativno publicitetno načelo, ki določa, da tretje osebe za nevpisani podatek, ki se sicer v skladu z ZSR vpisuje v sodni register, niso dolžni vedeti. Vendar pa v danem primeru ne gre zamenjevati negativnega publicitetnega načela ter konstitutivnih učinkov vpisa v sodni register, kajti publicitetno načelo se nanaša le na škodo, ki jo lahko utrpi tretja oseba, ki je zaupala vpisanim podatkom, in ta se na podlagi publicitetnega načela izniči, to pa ne pomeni, da ima vpis avtomatsko konstitutivni učinek. Kar se tiče statusa družbenika, ga družbenik namreč izgubi z datumom pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku in ne šele z vpisom tega dejstva v sodni register, zaradi česar od dne pravnomočnosti sodbe bivši družbenik z ničemer ne odgovarja za obveznosti družbe in prav tako do družbe nima nobenih pravic več. Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno in v skladu z določilom 3. točke 365. člena ZPP ugovoru dolžnika ugodilo v celoti na tak način, da je izpodbijani sklep razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo in posledično izvršilni postopek ustavilo.